Po drugi strani pa v oči bije ena najbolj neučinkovitih državnih pomoči zadnjih nekaj let. Pri tem nimamo v mislih Grčije, temveč Ukrajino. Najsi je že Napoleon označil vojno kot naravno stanje človeštva, ta ustvarja globoke rane ukrajinskemu prebivalstvu, ki se dva tedna po razglašenem premirju na vzhodu države bojuje s čedalje večjimi ekonomskimi težavami. Kljub navidezno precejšnji finančni pomoči MDS, EU in ZDA, ki naj bi v naslednjih štirih letih Ukrajini namenili kar 40 milijard dolarjev (ukrajinski BDP se giblje okoli 70 milijard dolarjev), investitorji bežijo in se pripravljajo na bankrot države. Ukrajinske državne blagajne so namreč že dodobra izpraznjene, donosi državnih obveznic so se povzpeli v višave, prosti pad ukrajinske grivne proti ameriškemu dolarju (ta je od leta 2014 padel za 70 odstotkov) pa je vodil k temu, da je ukrajinska centralna banka naredila vse in še več, da bi zajezila nadaljnji padec valute, vključno z vpeljavo deviznih kontrol in prepovedi trgovanja z devizami. Tudi zaradi naraščajočega dolga, ki se je v razmerju do ukrajinskega BDP že zvišal na okrog 90 odstotkov, bo Ukrajina prisiljena v prestrukturiranje dolga. Hkrati je sredi februarja bonitetna agencija Fitch še znižala oceno za dolgoročni dolg Ukrajine, Moody's pa svari, da je čedalje večja verjetnost, da Ukrajina postane plačilno nesposobna. Ne nazadnje pa je, kot so zapisali pri Economistu, prebivalstvo za tretjino revnejše kot ob razpadu Sovjetske zveze, 29-odstotna inflacija pa bo še narasla zaradi padajoče valute. To bo botrovalo tudi težjemu odplačevanju dolga, obrestne mere, ki se trenutno gibljejo pri okoli 20 odstotkih, pa bodo še narasle.
Kot da vse to ni dovolj, pa črvivemu sodu izbije dno naravnost absurdna zahteva MDS, ki vztraja pri nadaljnjem zategovanju pasu. Tudi če bi se vojna končala jutri, to niti slučajno ne pomeni konca ukrajinskih muk. Ukrajina bo, kot že nešteto držav pred njo, prepuščena zgolj sama sebi, četudi to pomeni, da bo v državi prevladala vojna opcija.
