Ker se Liga narodov igra šele od leta 2019, torej letos gledamo šele četrti finalni turnir, in glede na to, da je nadomestila prejšnja reprezentančna okna za prijateljske tekme, se je zelo hitro razvila v zelo simpatično in konkurenčno tekmovanje. Navsezadnje na letošnjem finalnem turnirju v Nemčiji (drugi polfinale se igra jutri v Stuttgartu, finale v nedeljo pa spet v bavarski prestolnici) igrajo štiri reprezentance, ki sodijo v sam vrh evropskega nogometa; manjka morda samo še reprezentanca Anglije, pa bi bila slika popolna. Med najboljšo četverico letos igrajo tudi vsi trije dosedanji zmagovalci Lige prvakov (Portugalska 2019, Francija 2021 in Španija 2023), v reprezentancah tudi ne manjka skorajda noben omembe vreden vrhunski igralec, razen nekaj poškodovanih, tako da boljšega nogometa kot na tokratnem nemškem finalnem turnirju v Evropi na reprezentančni ravni niti ni mogoče gledati.
Današnji polfinale med domačini Nemčijo (ta je v četrtfinalu izločila Italijo) in Portugalci (ki so za uvrstitev v polfinale premagali Dansko) se je sicer začel z rahlo zamudo, saj se je tik pred predvidenim začetkom tekme na jugu Münchna dobesedno utrgal oblak in »zalil« zelenico, tako da je sodniška ekipa – tokrat v celoti iz Slovenije na čelu z glavnim sodnikom Slavkom Vinčičem – začetek preložila za deset minut. Ekipi selektorjev Juliana Nagelsmanna in Roberta Martineza sta tekmo začeli z najboljšimi igralci, edino večje presenečenje je bilo to, da je Španec na klopi Portugalske iz začetne enajsterice izpustil Vitinho, ki je pred štirimi dnevi na tem istem bavarskem stadionu s PSG-jem osvojil Ligo prvakov in odigral sijajno tekmo, ki je spominjala na boljše trenutke in leta Luke Modrića. Pri Nemcih je igro dirigiral Florian Wirtz, eden trenutno najdražjih evropskih igralcev sploh, za katerega Liverpool Bayerju iz Leverkusna trenutno ponuja 140 milijonov evrov. Je pa seveda pri Portugalcih svojo že skoraj neverjetno 220. tekmo v državnem dresu začel Cristiano Ronaldo, kljub temu, da je že globoko v 40. letu starosti, pa je še vedno praktično edini res nevarni igralec te reprezentance v napadu.
Wirtz dvigne Nemčijo
Prvi polčas tekme je bil vseeno precej dolgočasen; razen strelov Goretzke na eni in Ronalda na drugi strani se je težko spomniti česarkoli razburljivega, zato se je tekma na polovici končala z najbolj nepriljubljenim izidom 0:0. Toda drugi polčas se je takoj začel spektakularno: najprej je Ronaldo s parih metrov zgrešil strel, kakršnega bi sicer v mlajših letih s pol moči in z zaprtimi očmi pospravil v mrežo, v naslednjem napadu pa so Nemci v 49. minuti povedli z 1:0 z golom omenjenega Wirtza z glavo s položaja srednjega napadalca, kar je skrajno nenavadno, ker se Wirtz tam skrajno redko pojavi, predvsem pa je med najnižjimi igralci v nemški ekipi, poleg slavljenca Joshue Kimmicha, ki je (kot kapetan) danes odigral jubilejno 100. tekmo za nemški Elf in kirurško natančno podal Wirtzu za zadetek. Vinčič je v dogovoru s sodniki v var sobi še dodatno preveril veljavnost zadetka, ker se je zdelo, da je napadalec Woltemade nedovoljeno pomagal Wirtzu priti do strela, a je Vinčič ostal pri tem, da zadetek prizna.
In potem pride Ronaldo
Na zadetek Wirtza se je portugalski selektor Martinez odzval tako, da je v igro v 58. minuti poslal omenjenega Vitinho ter mladega napadalca torinskega Juventusa Francisca Conceicaa. To je bil zadetek v polno. Z Vitinho je igra Portugalske takoj stekla, Conceicao pa je 63. minuti dosegel sijajen zadetek za izenačenje po tem, ko je skoraj s sredine igrišča prodrl z desne strani in z izjemnim strelom s 25 metrov matiral nemškega vratarja Barcelone Marca-Andrea Ter Stegna, ki mu po letošnji skoraj celoletni poškodbi očitno še manjkajo ustrezne »vzmeti«, da bi obranil tak strel v desni zgornji kot. Dodajmo, da je Franciscov oče Sergio (sicer odstavljeni trener Milana) pred 25 leti na evropskem prvenstvu v nogometu s svojimi zadetki popeljal Portugalsko do zadnje zmage nad Nemčijo; zaradi tega niza 25-letne neporaženosti proti Portugalcem je bila Nemčija tudi favorit za zmago na današnji tekmi.
Enako lep zadetek za vodstvo Portugalske z 2:1 pa je pet minut kasneje dosegel večni in zimzeleni Ronaldo, ki je s petih metrov pospravil žogo v gol po zelo domiselni akciji Bruna Fernandesa in podaji Nuna Mendesa (tudi igralca PSG); to je bil že nedojemljivi 137. zadetek portugalske legende in kapetana za reprezentanco. Redki so namreč že evropski igralci, ki so v zgodovini odigrali 137 tekem za reprezentanco, kaj šele, da bi dosegli vsaj približno toliko golov. Ronaldo je s tem dosegel tudi 937. uradni zadetek v celotni karieri, s čimer se bliža še pred leti čudežni številki tisoč zadetkov. Dodajmo, da je Vinčič tudi tokrat zaradi suma na nedovoljeni položaj v var sobi preveril veljavnost Ronaldovega zadetka, ki pa je po video ogledu tudi obveljal.
Po tem zadetku je igra povsem »podivjala«: najprej je Conceicao izvedel še eno podobno akcijo kot pri prvem zadetku, a je žoga za nekaj centimetrov švignila mimo vratnice, nato pa je nemški rezervist Adeyemi na drugi strani vratnico zadel. Sodnik Vinčič je imel po 80. minuti tekme kar nekaj dela, da je z rumenimi kartoni umiril strasti med igralci, ki so – predvsem Nemci – začeli izgubljati živce. V 89. minuti je imel Conceicao po akciji Ronalda zlato priložnost za zmagoviti zadetek, a je Ter Stegen njegov strel čudežno ubranil. Po tej akciji je Martinez zamenjal Ronalda, skorajda nesporno najboljšega igralca tekme na tem vrhunskem nivoju, a se to v igri ni poznalo; še več, v 95. minuti je Ter Stegen spet čudežno ubranil strel Dioga Jote, a je takoj zatem Vinčič odpiskal konec tekme in poslal Portugalce v finale ter povsem nemočne Nemce ubranil pred morebitnim še hujšim porazom.
