V skoraj celotni zgodovini je človek na svoj jedilnik uvrščal sestavine, ki so zrasle le nekaj metrov, kvečjemu nekaj kilometrov stran od doma. V neznatnem drobcu zgodovine, ki ga predstavlja industrijska doba, se je to spremenilo, saj na police tudi najmanjše vaške trgovine zaidejo sestavine z vsega sveta. A po začetnem navdušenju je iz različnih razlogov prišel čas spoznanja, da to pravzaprav ni dobro. Še več, oživela je pobuda, da na svoj jedilnik čim pogosteje uvrstimo hrano, pridelano v domačem, lokalnem okolju, kar v našem primeru pomeni v naši lepi majhni deželi in njeni bližnji okolici. Danes namreč vemo, da je lokalno pridelana hrana bolj zdrava in manj obremenjujoča za okolje. Poglejmo, zakaj.
Zdrave prehranjevalne navade, ki med drugim temeljijo tudi na rednem in zadostnem uživanju zelenjave in sadja, so izrednega pomena za zdravje, kakovost bivanja in počutje. Iz zdravstvenega vidika strokovnjaki priporočajo uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, lokalna trajnostna oskrba pa ima poleg bolj kakovostnih živil še veliko širši družbeni pomen.
Tako pridelana hrana običajno vsebuje precej manj konzervansov kot tista, ki prepotuje dolgo pot do našega krožnika, naštejmo pa še nekaj prepričljivih razlogov, zakaj kupovati domačo, lokalno hrano.
Višja hranilna in biološka vrednost
Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati od trenutka, ko je ta odrezan od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta pobrana v optimalni zrelosti, pridelki, pripeljani od daleč, pa so potrgani pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozorijo med prevozom in skladiščenjem. Domače sadje in zelenjava v primerjavi z uvoženimi pridelki tako vsebujeta veliko več vitaminov in mineralov ter sta bolj okusna in sveža.
Znebimo se konzervansov
Hrana, pridelana v naši bližini, je obrana dan ali dva, preden konča na našem krožniku. Pri sadju in zelenjavi domačega izvora zaradi bližine pridelave ni treba uporabljati konzervansov, kar je pomemben dejavnik pri našem zdravju. Po drugi strani pa se sadje in zelenjavo, ki ju pred uvozom čaka dolgotrajen transport, pobira in obira veliko prezgodaj, poleg tega pa ju še močno kemično obdelajo.
Ne pozabimo okusov iz otroštva
Lokalno pridelana hrana je bolj zrela, sveža in polnejšega okusa. Takšna hrana je sicer lahko nekoliko manj privlačnega videza in manj obstojna kot, vendar pa jo prepoznate po bogatem in tradicionalnem okusu, na katerega smo navajeni iz svojega otroštva. Prvotni okus se namreč razvije skozi socialno in kulinarično rabo hrane, ki jo pridobimo v družini, vrtcu in šoli. Svoje prehranske navade kasneje razvijamo v različne smeri, vendar pri svojem odločanju vedno izhajamo iz prvotno razvitih okusov, ki nas spremljajo skozi celotno življenje in nam ponujajo veliko mero užitka. Tudi lokalni proizvajalci oziroma predelovalci poznajo zahteve lokalnih potrošnikov glede okusov in načina priprave hrane, zato v svoje recepture prenašajo tudi tradicionalne okuse in postopke, kar bogati pestrost ponudbe njihovih izdelkov.
Ohranjajmo genetsko pestrost
Intenzivno kmetijstvo izbira med rastlinskimi sortami, ki zorijo istočasno in so primerne za uporabo opreme za pobiranje. Tem zahtevam pa zadosti le nekaj vrst sadja in zelenjave. Zato je med rastlinami, ki se jih prideluje množično, le malo genske pestrosti. Lokalni pridelovalci hrane pa v nasprotju s tem vzgajajo več različnih vrst sadja in zelenjave in s tem zagotovijo daljšo žetveno sezono, boljši videz in boljši okus pridelka.
Podprimo domačega kmeta in utrdimo samooskrbo
Lokalna trajnostna oskrba ima poleg bolj kakovostnih živil še širši družbeni pomen. Z nakupovanjem lokalnih pridelkov in podpiranjem lokalnih kmetovalcev podpiramo lokalno kmetijstvo, samooskrbo in okolje ter skrbimo za to, da bodo kmetije v naši skupnosti obstajale tudi v prihodnosti. Tako bodo imeli tudi prihodnji rodovi vedno dostop do polnovredne, sveže in hranil polne lokalne hrane ter lokalnemu okolju prilagojenih okusov. Poleg tega pomembno vpliva na ohranitev in razvoj podeželja ter skladen regionalni razvoj, nastajajo tudi nova delovna mesta. Ob tem je pomembno poudariti, da je samooskrba ključna za neodvisnost vsake države!
Poskrbimo za okolje
Prevoz hrane pomembno vpliva na povečanje ogljičnega odtisa v ozračju. Če naša hrana potuje z letalom, tovornjakom, vlakom ali ladjo, ima pri prevozu negativen učinek na okolje in zdravje ljudi, pri čemer lahko še posebej negativno vpliva na dihalne poti. S krajšimi distribucijskimi potmi lahko prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in tako skrbimo za ohranitev našega bivanjskega prostora.
Negativne posledice daljšega prevoza in skladiščenja hrane nastane tudi pri uporabi embalaže, ki je težko razgradljiva in je zato problematičen odpadni material.
Vir: MKGP
