Tia, Gal in Maja se ob močni svetlobi namiznih svetilk sklanjajo nad mizo, na kateri so barve, palete, čopiči, voda, papir in plastične figurice. Vsakomur je brž jasno, da nekaj ustvarjajo. Povsem osredotočeni na majhne reči v svojih rokah, ki dobivajo z vsakim potegom drugačen izraz, se jim usta razširijo v širok nasmeh in oči zasijejo v otroški iskrenosti, ko spregovorijo o fantazijskem svetu. Prišli so na delavnico barvanja figuric, ki jo je minuli konec tedna v Mariboru organiziralo fantazijsko društvo Amulet D20, društvo, ki je zraslo iz navdušencev namizne igre igranja vlog dungeons & dragons. Tia in Maja igro dobro poznata, saj jo igrata že nekaj let, prav tako jima niso tuji fantazijski liki, ki se pojavljajo v njej. Toda čopič sta tokrat prvič vzeli v roke in barvali figurice, na delavnici pa brž stkali novo prijateljstvo. Gala igra za zdaj še ne zanima.
»Jaz sem samo navaden smrtnik in rad barvam,« hudomušno odvrne, »vzel sem največjo figurico, ki je bila na voljo. In ne, res ne vem, kaj je to za en junak. Drugi jih poznajo, jaz pa ne, jaz pridem samo barvat.«
»To je ork, videti je kot ork barbarian. Spoznamo ga po tem, kako je oblečen, kakšno orožje ima …« odgovori namesto Gala Tia, ki se dobro spozna na izmišljena bitja. »Kaj je ork? Gre za predstavnika rase, slovenski prevod zanj pa ne obstaja,« razloži.
Varen prostor za fantazijo
V središču Maribora, v Kulturnem inkubatorju, je društvo Amulet D20 prvič organiziralo delavnico barvanja figuric. Svoje člane in navdušence imajo namreč tudi na Štajerskem. Kar nekaj jih je prišlo vsaj radovedno pogledat, kaj se dogaja za zastekljenimi vrati Kulturnega inkubatorja. Ali je njihovo zanimanje vzbudil plakat pred vhodom, ki je vabil obiskovalce, ali spokojnost udeležencev, ki jo je bilo čutiti ob pogledu skozi okno, ali pa dva simpatična vilinca, ki sta dajala v svojih kostumih občutek, kakor da sodita v ta svet ne glede na svoj videz, pravzaprav ni pomembno. Namen aktivnosti društva Amulet D20 je tako in tako druženje, druženje ljudi, ki jim je všeč fantazija.
Dejan Kotnik je eden tistih, ki je v društvu od samega začetka. »Vse se je začelo pravzaprav z barvanjem figuric v eni majhni kleti v Medvodah, kjer se nas je neki četrtek dobilo šest ljudi, ki smo barvali figurice. Imeli smo se tako luštno, da smo se strinjali, da se še kdaj dobimo, morda kar naslednji četrtek,« je spregovoril. Skupina šestih ljudi se je kmalu povečala na 10, 15, 20, dejavnost barvanja figuric pa razširila še na igranje namiznih iger, kakršne so igra vlog dungeons & dragons (D&D) in drugi igralni sistemi, na tematske družabne večere ali samo druženja.
»Želja našega predsednika Mita Ožbolta je bila, da ustvarimo varen prostor za fantazijo. Kar je uspelo. Naše poslanstvo pa navdušenje nad fantastičnimi hobiji, ki ga širimo po Sloveniji. Zanimanja je veliko. Vsak četrtek zadnja tri leta v Medvodah, kjer je naš krovni prostor, vodimo delavnice barvanja figuric in igranja namiznih iger. Vedno več nas je, zadnji četrtek nas je bilo kar 90. Tudi medgeneracijsko smo močni, najmlajša oseba, ki je bila na kakšnem četrtkovem dogodku, je imela nekaj tednov, najstarejši so imeli več kot 80 let. Starostno nismo omejeni, vsak, ki pride, je dobrodošel. Včasih prihajajo na srečanja cele družine. Tudi niso vsi člani, ki pridejo, članstvo je le podpora društvu v njegovi dejavnosti,« je na kratko opisal dejavnosti društva Dejan Kotnik.
Sprostitev in terapija
Dejana svet fantazije kajpada navdušuje, tudi igra D&D, toda barvanje figuric ima posebno moč. Je sprostitev in najcenejša terapija, je prepričan.
»Kot bi barval na platno, le da imam v rokah različne oblike, saj gre za tridimenzionalne objekte. Za marsikoga barvanje ni le druženje, ampak sprostitev. Zame je kot terapija, ko odmislim vse, umetniško izražanje in tudi zabava. Nihče te ne obsoja in ocenjuje, če si zadovoljen s tem, kako si pobarval figurico, je super. Če kdo želi, mu pomagamo z nasveti glede barvanja, saj so med nami taki, ki barvajo že desetletja, če pa ne želi, prav tako nič hudega. Drug od drugega se učimo. Združujemo se najrazličnejši ljudje, umetniki, tehnologi, tehniki, biologi …, in se srečujemo takšni, ki se morda nikoli ne bi srečali, tkemo prijateljstva in tudi poslovne vezi.«
Figurice, najrazličnejši junaki iz filmov, namiznih iger, fantazijskih svetov, so natisnjene s 3D-tiskalnikom, za kar poskrbijo člani društva, da lahko brezplačno izvajajo delavnice. Prav tako je obiskovalcem brezplačno namenjen tudi ves material, od barv do čopičev, ki so potrebni za barvanje.
»Na začetku so veliko materiala podarili člani društva, zdaj smo se tako razširili, da lahko kupimo material z evropskimi sredstvi, ki jih dobimo,« je povedal Dejan in dodal, da njihovo delovanje omogočajo tudi podpora občine Medvode, mladinskega kluba Jedro in razpisi, na katerih kandidirajo.
Toda vrnimo se k barvanju figuric. Vsekakor gre za zanimiv hobi, ki gotovo ni tako splošno znan kot zbiranje znamk, značk ali razglednic. »Zanimivo je, da je na vsakem koncu Slovenije nekdo, ki se s tem ukvarja. Težava tega hobija je bila, da so se ljudje večinoma skrivali v zaprtih skupinah po kleteh in potem nismo imeli pravega občutka, koliko nas je,« odvrne Dejan.
»Sam sem se s tem hobijem srečal že v srednji šoli, ko smo prijatelji začeli igrati sistem D&D, kakšni dve leti pred korono pa smo to dejavnost ponovno obudili. Kupil sem si 3D-tiskalnik in začel tiskati figurice. Nastal je pravi hobi. Čeprav za igranje D&D ne potrebuješ figur, pa so dobrodošle, ker si lahko tako lažje predstavljaš, kar počneš. Igro je mogoče igrati samo s papirjem in kockami, toda če imaš po mizi razstavljene tudi hiše, kaverne, gore, si je fantazijski svet toliko lažje predstavljati,« razlaga.
Doma ima figuric za celo omaro in nekaj polic, polnih terena, kot poimenuje hiše, gradove, mostove … Veliko figuric je podaril društvu za kakšne večje dogodke in razstave. Tiste, ki jih dobi v dar, pa nikoli ne daje naprej, imajo namreč posebno mesto v njegovem srcu. Tudi svoje prve se dobro spomni in ta mu je še vedno najljubša. Gre za barbara, ki ga ne bo dal nikoli od sebe in ga nikoli popravljal. To je spomin na neki lep začetek, doda.
Danes je kajpada v barvanju zelo izurjen. Tudi po več ur se lahko ukvarja samo z barvanjem kože, kot se je na zadnji delavnici v Mariboru, kjer je njegov fokus zavzel lik Lich. »V igri D&D je to neka kreatura, ki je zelo visoka stopnja za nasprotnika. Je čarovnik, nemrtva kreatura, zombi na visoki stopnji. Ima spomine in sposobnosti svojega prejšnjega življenja. Danes sem začel barvati njegovo kožo in to je šele začetek. Kar vidite, so približno osnovne barve kože, ki jih bom dodatno senčil. Nato moram pobarvati še celotno obleko in detajle, knjigo, elemente, vse ornamente, napis v knjigi. Realno je tako, da bi lahko neko tako figurico končal v eni uri, lahko pa se z njo ukvarjam tudi sto ur,« je dejal.
Strasti ljudi in navdušenja so pač različni, toda nekaj fantazije ne bi škodovalo nikomur za lepši realnejši svet. »Ljudje zelo prehitro pozabijo na to, kaj pomeni biti otrok, na to osnovno otroško naivnost, kjer ti je vse zanimivo in novo. Če bi se vsaj malo igral, bi bil marsikdo veliko boljši človek,« je prepričan.
Vilinca med nami
Druženja amuletovcem ne manjka. Da je to še toliko bolj zabavno, skrbita Klara Štampar in Matic Gaiser. Preoblečena v vilinca z ošiljenimi ušesi, pegami na obrazu in krili dajeta občutek, kot da nenehno prestopamo iz realnega v fantazijski svet. Pa saj se oba svetova na neki način prepletata, sta prepričana.
Dve leti sta člana društva Amulet D20, toda že veliko dlje sta prijatelja in tako imenovana cosplayerja. To pomeni, da se ob različnih priložnostih in dogodkih preoblečeta v kostume in poosebljata kak fantazijski lik. Povezala ju je igra D&D in ljudje, kakopak, navdušeni nad fantazijo, prepričala povezanost med člani društva in prijateljske vezi, ki se spletajo tam. »To je skupnost ljudi, ki ne obsoja in sprejema. Tudi drugačnost. Vseeno je, kdo in kaj si, kako boš oblečen, sprejet boš, kakršen si,« pravita. Čez čas sta začela v društvu organizirati tudi tematske večere.
»Ti so vsakih nekaj mesecev, decembra smo imeli temo Vikingi, naslednja bo znanstvena fantastika. Na takih večerih se oblečemo v kostume, kot smo se na zadnjem v Vikinge, imamo tekmovanje v barvanju figuric, tekmovanje najboljših kostumov, igramo namizne igre, na koncu pa so še karaoke in zabava. Ko sva priredila prvi tematski večer, sva se bala, da bova morda edina oblečena v neki lik, toda presenetljivo veliko nas je bilo in ti večeri so se zelo prijeli,« je povedala Klara.
Karakterje, ki jih predstavljata Klara in Matic, so najrazličnejši. Včasih so to liki iz filmov ali serij, iger, včasih si jih kar sama izmislita, kot sta si vilinca na tokratni delavnici barvanja figuric. S cosplayem živita vse leto.
»Malo je že eskapistično, to je treba priznati,« odgovori Matic na vprašanje, ali jima je kaj neprijetno, ko se ljudje ozirajo za njim. Toda nato prešerno nadaljuje: »Prihajam s Ptuja, kjer živimo s pustom in smo od otroštva vajeni, da smo ob pustnem času v kostumih. Tako gremo vedno malo iz cone udobja in sčasoma človek pozabi, da je drugače oblečen. Kdaj se mi celo zgodi, da moram že malo pomisliti, zakaj me že gledajo, haha.«
Barvanje in potem dolgo nič
Tia, Gal in Maja še vedno barvajo figurice, Gal svojega orka, Tia in Maja bojevnice, ki jih hoče prevzeti demon. »Realni svet ima omejitve, ki jih fantazijski nima,« odvrne Maja, medtem ko navaja razloge, zakaj jo je igra D&D prevzela, da jo igra že leta. »Ti si tisti, ki ustvarja zgodbo, in nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo, kakšne grozote bomo povzročili. Vedno se zgodi kaos.« Tia to le potrdi: »Pripovedovalec, ki vodi igro, in igralci skupaj ustvarjamo zgodbo. Tako imaš priložnost narediti nekaj posebnega. Obenem spoznaš ljudi, ki imajo enako zanimanje in s katerimi postanemo prijatelji.«
Dekletoma ta trenutek Gala še ni uspelo prepričati, da se jima kdaj pridruži pri igri vlog, zato pa se toliko bolj navdušeno potaplja v barve svoje figurice. »Nisem še končal, daleč od tega. Spremeniti moram barvo orožja iz modre v nekaj drugega, ker mi modra ni všeč na zeleni podlagi. Vsaj dve ali tri ure bom še potreboval, da ga končam. Ko prideš barvat figurice, veš, da boš imel osem ur miru in harmonije. Ali poznate tisti občutek, ko sestavljaš puzzle, poslušaš glasbo in se imaš res prijetno? No, barvanje figuric – in tudi lego kocke – so nadgradnja tega, potem pa dolgo nič,« v smehu spregovori Gal Sušec o svojem sproščujočem hobiju.
