Salmorejo izvira iz Andaluzije, natančneje iz Cordobe, in je bližnji sorodnik še ene svetovno znane hladne andaluzijske juhe, gaspača, le da je v primerjavi z bolj slavno prijateljico rožnato-oranžne barve, gostejši in kremast, ker vsebuje več oljčnega olja in kruha in samo paradižnike, medtem ko so v gaspaču še kumare, paprika in čebula. Razlika je še v tem, da se za pripravo gaspača običajno uporablja star kruh, namočen v vodi, za salmorejo pa svež bel kruh. Sam izvor salmoreja najpogosteje povezujejo s preprosto podeželsko kuhinjo in tem, da so gospodinje čim bolj izkoristile sestavine, ki so jih imele pri roki, in so v času vročih andaluzijskih poletij največkrat pripravljale hladne juhe, da bi se družina osvežila tudi med kosilom. Evolucija priprave salmoreja naj bi veljala za živi dokaz prilagodljivosti in ustvarjalnosti španske kuhinje, ki se je skozi stoletja izpopolnjevala in spreminjala. Od Rimljanov do Mavrov in od odkritja Novega sveta do sodobnega kulinaričnega gibanja, vsako obdobje naj bi pustilo svoj pečat tako na salmoreju kot tudi gaspaču.

Salmoreju podobne goste pripravke iz kruha, česna in oljčnega olja naj bi sicer jedli že Rimljani, po prihodu paradižnika pa se je preobrazil v juho, kot jo poznajo danes, s tem da, kot pravijo zgodovinski viri, prva omemba salmoreja sega v 17. stoletje. Obstaja sicer tudi portugalska verzija zgodbe o nastanku salmoreja, ki pa Špancem nikakor ni všeč. Legenda namreč pravi, da naj bi recept za to slavno juho v Španijo prinesli španski ujetniki, ko so se vračali po porazu v bitki pri Montes Clarosu leta 1665, v kateri so Portugalci ob pomoči Angležev ponižujoče premagali Špance. Da to drži, pa dokazujejo s tem, da v pokrajini Alentejao salmoreju podobni juhi rečejo »sopa de tomate alentejana«, ki je pripravljena na skoraj identičen način. A ne glede na to, od kod izvira, nekako splošno velja, da so osnovne sestavine in razmerja za pripravo te andaluzijske poslastice kilogram paradižnika, 200 gramov kruha, po možnosti svežega belega, česen in 100 gramov ekstra deviškega oljčnega olja, s tem da se običajno paradižniki olupijo in pretlačijo skupaj z drugimi sestavinami. V Španiji salmorejo največkrat uživajo za predjed ali lahek obrok, v restavracijah in tapas barih pa ga postrežejo v majhnih skledah ali kozarcih v spremljavi pršuta, najsi bo svež ali popečen, in trdo kuhanega jajca.