Leta 2019 je 27 študentov prava na Univerzi Južnega Pacifika v Vanuatuju iz seminarja ustvarilo gibanje, ki je pet let pozneje doseglo zgodovinski uspeh: mednarodno sodišče v Haagu je razsodilo, da so države pravno zavezane preprečevati podnebno škodo, varovati človekove pravice in prihodnje generacije.
Za prebivalce pacifiških otokov podnebne spremembe niso abstraktna grožnja; cikloni uničujejo gospodarstva, dvigajoče morje zaliva vasi, slana voda pa uničuje pridelke. PISFCC je njihove zgodbe, izgube, vztrajnost in zahteve po pravičnosti ponesel pred najvišje sodišče sveta. Gibanje je s tem odprlo novo poglavje v mednarodnem pravu in svetu pokazalo, da lahko mladi z znanjem in pogumom premikajo sisteme. Za ta dosežek so nedavno prejeli alternativno Nobelovo nagrado – Right Livelihood Award 2025, ki jo delijo s pravnikom Julianom Aguonom, ključnim strategom njihovega primera.
