Prvič v zgodovini človeštva smo soočeni z genocidom, ki ga lahko spremljamo v neposrednem prenosu, ob tem pa se soočamo z nečim, kar je nadvse grozljivo. Mednarodna skupnost, vlade, izpostavljena podjetja in posamezniki, številni mednarodni pokrovitelji genocida ter njegovi neposredni izvajalci so pokazali popolno pomanjkanje človeške empatije, vesti, odgovornosti in spoštovanja mednarodnega prava. Po drugi strani pa se mednarodni konsenz vse bolj premika v smeri novih zakonov, ki kriminalizirajo nenasilno nasprotovanje vojnam in genocidu v Gazi, kar lahko spremljamo tudi na primeru humanitarnih flotilj, ki plujejo proti Gazi, da bi prebile zločinsko blokado – posadke, ki poskušajo pomagati okupiranemu, izstradanemu in na smrt obsojenemu ljudstvu, se obravnava kot teroriste. Takšni ukrepi in takšne politike nas vedno znova opominjajo, da so temelji liberalne demokracije kolonialni, solidarnost z zatiranimi je obravnavana kot grožnja, razčlovečenje pa se še vedno in vse bolj uporablja kot orodje kolonializma – za opravičevanje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Empatija je bistvena za ohranjanje sposobnosti ljudi, da sobivajo, ne glede na spolne, rasne, verske, ideološke, nacionalne in druge razlike in na to se bomo v svetu vse večjih migracij morali navaditi.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo