Ljenina napadla Dorge Kaplan, Urickega usmrtil Kannegieszer.
Moskva, 31. avgusta. (Kor. ur.) »Pravda«« poroča: Sinoči ob 9. uri zvečer je bil izveden na Ljenina napad. Govoril je na delavskem shodu v Michelsonovi tvornici, ki leži v moskovskem mestnem delu onstran Volge. Ko je zapustil shod, sta ga ustavili dve ženski, ki sta ga zapletli v razgovor o zadnjem dekretu glede na uvoz živil v Moskvo. Med pogovorom so počili trije streli; Ljenin je ranjen na roki in na hrbtu. Streljala je inteligentno, mlado dekle, ki so jo zaprli. Ljenina so prepeljali v Kreml in se zdravniki ne boje za njegovo življenje. Ob 11. uri zvečer so izdali buljetin, ki poroča, da je Ljenina ranila krogla na prsih, kjer je vdrla pod levo ramo v prsno duplino in ranila levi del pljuč, kjer se mu je vlila kri. Druga krogla je vdrla v levo ramo, razbila kost in obtičala pod kožo leve rame ter povzročila notranje krvavitve. (…) Prvo zaslišanje je baje dokazalo, da je napadalka socialna revolucionarka in da so v zvezi z napadom boljševikom sovražni krogi v Londri.
Slovenec, 2. septembra 1918
Zarota v Rusiji.
Moskva, 3. septembra. (Koresp. urad.) Ruskemu pooblaščenemu zastopniku v Berlinu Joffu in v inozemstvo je bila poslana ta-le cirkularna brzojavka:
Danes je bila odkrita zarota, ki so jo vodili francoski diplomati in na katere čelu je stal vodja angleške misije Lockart, francoski generalni konzul Grenard, general Lavergne in drugi. Ti so si hoteli z organiziranjem plačanih oddelkov sovjetskih čet prilastiti oblast sovjeta ljudskih komisarjev ter so hoteli proglasiti v Moskvi vojaško diktaturo. (…) Zarotniki so delali pod zaščito diplomatske imunitete in na podlagi spričeval z osebnim podpisom voditelja angleške misije v Moskvi, Lockarta. Številni eksemplari so že v rokah preiskovalne komisije. Konstatiralo se je, da je šlo skozi roke angleškega poročnika Reillyja, Lockartovega agenta samo v zadnjem poldrugem tednu 1,200.000 rubljev podkupnine.(...)
Slovenski narod, 4. septembra 1918
Boj v angleškem veleposlaništvu.
Moskva, 4. septembra. (Kor. urad.) »Pravda« poroča 3.t.m.: V angleškem veleposlaništvu v Petrogradu so prijeli 40 oseb, večinoma Angleže. Predsednik izredne komisije v Moskvi Dzervicki je izvedel manjše podrobnosti o zvezi protirevolucijskih organizacij. Niti zarote so se spletale v angleškem veleposlaništvu v Petrogradu. Poslaništvo so obkolili zvečer 31.m.m. Ko so prišli uradniki v prvo nadstropje, so že streljali na nje. Ustreljen je bil mornariški atašej Fronny, ki je prvi streljal. Prijeli so 40 oseb; knez Sohovski je bil med njimi.
Zarota entente proti boljševikom.
Moskva, 4. septembra. (Kor. urad.) Uradna Izveslija piše o odkriti zaroti med drugim: Sklep, da primejo ljudske komisarje, so storili pri plenarni seji. Podkupiti so nameravali tudi čete, ki so stražile Kremlj. Prijete člane sveta ljudskih komisarjev so nameravali precej prepeljati v Arhangelsk. Reilly je pa predlagal, naj Ljenina in Trockega precej po izvedeni aretaciji ustrele.(…)
Iz glavnega stana zarote.
Moskva, 3. septembra. (Kor. urad.) »Pravda« je objavila oklic proletariata o odkritem glavnem stanu protirevolucionarjev v angleškem veleposlaništvu. O pripravah nameravane vstaje v Moskvi se javlja: Financiral je organizacijo angleški konzul Lockhart. Lockhartu je bilo naročeno, naj aretira svet ljudskih komisarjev. Vstajo proti svetu ljudskih komisarjev v Moskvi so nameravali prirediti 10. septembra v Moskvi. Nameravali so uvesti vojaško diktaturo; vso oblast naj bi dobile tri osebe.
Slovenec, 5. septembra 1918
Anglija proti Rusiji.
Med Anglijo in boljševiki se je položaj še bolj poostril, kakor je bil. Boljševiki so obdolžili Angleže, da so vodili njih diplomati v Petrogradu zaroto proti boljševikom in da so dobili za to dokaze. Mogoče je, da so vodili zaroto res v Petrogradu bivajoči angleški diplomati, a mogoče je tudi, da igrajo boljševiki z odkrito zaroto komedijo in se hočejo držati s strahovlado. Vsega, kar trde boljševiki, ne smemo verjeti, ker ni izključena tudi možnost, da so si izmislili Lockartovo zaroto z namenom, naj prihite osrednje velesile »pridnim« boljševikom na pomoč, ker posebno podčrtavajo, da dela angleška in francoska diplomacija predvsem za novo vojno proti osrednjim velesilam. Napad na veleposlaništvo tuje velesile, dokler se še vzdržuje, če tudi le formelno, še diplomatski stik, se mora obsojati.(…)
Slovenec, 6. septembra 1918
Zarota v Rusiji.
Moskva, 5. septembra. (Koresp. urad.) Tu je bilo izvršenih mnogo aretacij, za enkrat večinoma iz krogov socijalnih revolucijonarjev in višje duhovščine. Patriarh je bil zapleten v angleško zaroto. V Petrogradu je bila aretirana vsa rodbina Kerjenskega z njegovimi nečakinjami vred. Neprestano se vrše justifikacije.(...)
London, 5. septembra. Vlada je dala aretirati boljševiškega zastopnika v Londonu, Litvinova. Izpustili ga bodo šele, ko bodo vsi angleški zastopniki v Rusiji izpuščeni in ko bodo dobili dovoljenje odpotovati na Finsko.
Slovenski narod, 7. septembra 1918
