Kadar staro vino vre.
Posestnica Ana Pukšič iz Z. v šentlenarškem okraju ima že 68 križev, toda črez plot še vedno rada skače. Čeprav ni čisto pri pameti, ima močno razvit čut za ljubezen. 42 letni fant Peter Kozmar jo je znoril. Ljubila sta se, kolikor sta mogla in si vse zaupala. Zaupljivost postarane ljubice pa je znal izkoristiti Kozmar. Pregovoril je starko, da je prodala posestvo in izročila njemu od kupnine 600 K denarja v shrambo. Komaj je imel K. ta denar, pa je izginila iz njegovega srca ljubezen do Pukšičeve. Sklenil je, zapustiti jo. Vzel je seboj še puško, samokres in en sod v skupni vrednosti 33 K in jo popihal. Zastonj je žalovala ljubica. Toda oko postave je kmalu izsledilo Kozmarja in v petek, 22. majnika mu je okrožno sodišče v Mariboru naklonilo za njegovo poštenje 4 mesece težke ječe.
Zaradi neke punice
so se sprli vojaki in civilistje prejšnji petek zvečer v Karčevini pri Marboru. Civilistje so lučali kamenje, vojaki pa so divjali z bajoneti. Vojaka Langa je zadel kamen na glavi, da so ga morali precej odpeljati v bolnišnico. Z bajoneti pa so bili ranjeni civilistje Kapun in brata Fras. Stepli so se radi dekleta.
Narodni list, 28. maja 1914
Samomor Ljubljančanke v Gradcu.
Minuli torek ponoči se je v Gradcu ustrelila ločena žena Gustava Pollacha, orožniškega nadporočnika v Ljubljani, Oly Pollach. Že dalj časa je živela pri svojih starših. Njen oče je višji vpokojeni častnik. Gospa je bila stara še le 22 let in je imela enega otroka, ki pa živi pri očetu. V Gradcu se je zaljubila v nekega gledališkega igralca. Skoraj sleherni dan mu je pošiljala cvetlice in pisma. Ker pa igralec, ki je srečno poročen, ni hotel vračati njene ljubezni, se je čutila nesrečno. V ponedeljek je pisala igralcu pismo, v katerem namigava, da bo izvršila samomor. V torek zvečer je bila v orfeju. Ker je bila že več dni od doma odsotna, so jo starši iskali s pomočjo policije. Da bi je v orfeju ne spoznali, si je nadela črno lasuljo. Policijski komisar jo je pa navzlic temu spoznal. Šel je k njej v ložo ter jo vljudno prosil, naj se vrne k staršem. Odgovorila mu je, da se hoče vrniti, vendar pa mora prej govoriti z imenovanim igralcem. Komisar je telefoniral v opero po umetnika, ki je nato prišel. Dama se je nato odpeljala v avtomobilu v spremstvu umetnika. Komisar je sedel k šoferju. Kar naenkrat pa je počil strel. Dama se je ustrelila v glavo. Zadela se je smrtnonevarno. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo hoteli operirati, toda bilo je že prepozno. Take so »moderne« ženske!
Narodni list, 4. junija 1914
Umor pri poroki.
V cerkvi v Bronsville v Teksasu se je vršila poroka Basilica Martineza z Bonito Garcija. Nakrat pride v cerkev prejšnji oboževatelj neveste. Ko bi nevesta morala reči »da«, je zagledala prejšnjega oboževatelja in je rekla »ne«. Ženin je v brezmejni ljubosumnosti zagrabil nož in zasadil nož nevesti v prsa s toliko silo, da se je nevesta takoj mrtva zgrudila.
Slovenec, 2. julija 1910
Umor in poskusen samomor.
Vsem Mariborčanom dobro znana gospa Langer (roj. Varga), je bila zaročena s trgovcem Šerecom. Bila sta že na oklicih. Iz tehtnih razlogov pa je Š. na mah razdrl zaroko in se za nekaj dni odpeljal iz Maribora. Langerjevo je to tako raztogotilo, da je sklenila se maščevati. Sumila je, da je razdoru kriv Šerečev prijatelj Traun, trgovec na Ptujski gori. V Mariboru si je kupila revolver in se odpeljala na Ptujsko goro. Ko je dobila Trauna, je pomerila nanj in ustrelila, a zadela ga ni. Nato je pomerila na se in se težko ranila. Odpeljali so jo v ptujsko bolnišnico. Govorilo se je, da je ranjen i Šerec. To pa ne odgovarja resnici.
Narodni list, 14. maja 1914
Ljubezenska tragedija v Parizu.
Neki pariški dijak se je pri svojih stariših na počitnicah seznanil z lepim dekletom. Zaljubila sta se. Ko je odšel dijak, je bilo dekle vse obupano. Ali znala je pridobiti stariše, da so jo pustili v Pariz k neki oddaljeni sorodnici. Tam sta se zaljubljenca shajala vsa srečna. Neizkušeno dekle pa je padlo nekega dne v slabo družbo in se onečastila. Prišla je skesana povedat vse ljubimcu ter dejala, da gre v vodo. Dijak pa je vzel strup in pil ter dal piti še njej. Oba sta umrla.
Slovenski narod, 26. julija 1902
Dva zaljubljenca.
34 letni vdovec H. Kogelnik in 20 letna Antonija Picko na Janževem vrhu sta se šmentano zagledala drug v drugega. Ker mati in sovaruh Antonije Picko nista trpela tega razmerja, sta oba »zakonca« ušla. Daleč sta hotela, v Ameriko. Končno sta se odpeljala samo v Ljubno na Gornje Štajersko in tam vživala ljubezen. Iz Ljubna sta se peljala v Slovenjigradec. Kmalu pa je zadela zaljubljenca usoda. Picko je morala domov k materi, Kogelnik pa v temnico. Okrožna sodnija v Mariboru je sedaj prisodila Kogelniku 3 mesece težke ječe!
Narodni list, 7. maja 1914
Devet let stara žena – ločena.
To čudo se je zgodilo v Abesiniji. 16. maja 1909 se je poročil 14 letni princ Lidj Eyassu, bodoči neguš, z mlado princezinjo Romanic Onork. Mlada ženka je imela takrat osem let. Celo leto je bil parček popolnoma srečen. Toda politika, ta nesrečna politika, je razdrla to zakonsko srečo. Mala princezinja je nečakinja cesarice Taitu in regenti so se bali, da ne bo vplivala na svojega ljubečega moža v korist oškodovane tete. Pregovorili so princa, da se je ločil od svoje mlade žene, ki se je morala na to vrniti k svojim staršem. Stara je zdaj šele devet let, mora pa trpeti kakor odraščena žena. Tudi njen mož je neutolažljiv. Oba jokata noč in dan. Toda tudi v Abesiniji zaceli čas vse rane.
Slovenski narod, 26. julija 1910