Teh ne bodo več ščitili s pomočjo paznikov, ki se podajajo v zasede v boju proti krivolovcem, temveč z radioaktivno zaščito teh mogočnih živali. Zadnjih šest let je Larkin v sodelovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo in južnoafriško univerzo Witwatersrand razvijal svojo zamisel in preverjal, ali je za nosoroge varna.
Domislil se je namreč, da bi v rogove nosorogov namestili majhne količine radioaktivnega izotopa, s katerim bi tako želeni rogovi za preprodajalce postali praktično neuporabni. Kajti vsaj v pristaniščih, na letališčih in kopenskih mejnih prehodih jih ne bi mogli pretihotapiti iz države, saj so tam zaradi bojazni pred jedrskim terorizmom že pred leti namestili detektorje jedrskega materiala.
Na dvajsetih nosorogih iz sirotišnice za te živali v Južni Afriki so preizkusili načrtovani poseg in ugotovili, da njihovo zdravje z detektorji ni bilo ogroženo. Zaradi vsadkov živali ne bodo trpele, prav tako ne bodo žarele ponoči, se je pošalil Larin. Čeprav se zavedajo, da s svojim početjem ne bodo čez noč končali plenjenja nosorogov, pa je Larkin prepričan, da bodo vsaj krepko otežili tihotapski posel z rogovi.
»Divji lovci želijo samo zaslužiti denar na kakršen koli način, zato v očeh končnih uporabnikov razvrednotimo rog. To je grenko-sladka situacija. Seveda si predvsem želimo, da živali ne bi ubili. Če pa ji je rog vseeno odvzet, vendarle vemo, da smrt živali ni bila povsem zaman,« razlaga Larkin. Njihova metoda vstavljanja radioaktivnega izotopa je sicer cenejša in za žival neboleča v primerjavi s preventivno odstranitvijo roga.
