Z zimo 1962/63, ko je sneg ležal kar tri mesece in pol, se nikakor ne more primerjati. Omenjena zima velja za eno najbolj ostrih v drugi polovici minulega stoletja, če pa pogledamo 20. stoletje v celoti, velja zima 1928/29 za najbolj mrzlo, saj so pri nas zamrznile številne reke. Tudi Sava v spodnjem toku. Največ snega je pri nas zapadlo februarja 1952, ko so ga hidrometeorologi v Ljubljani 15. februarja namerili kar 169 centimetrov, v Planici pa skoraj dvakrat toliko. V Slovenj Gradcu ga je omenjenega dne ležalo 100, v Mariboru 90 in v Celju 80 centimetrov. Da so tolikšne količine dobesedno zablokirale ves avtomobilski in železniški promet, ni treba posebej omenjati. Zaradi gostote prebivalstva in številnih ulic je poseben problem predstavljala Ljubljana. Da bi jo čim prej naredili prehodno in prevozno (tramvaji so obstali), je izvršilni odbor mestnega ljudskega odbora našega glavnega mesta odredil mobilizacijo vseh moških, letnikov od 1923 do 1928, ter jih vpoklical k čiščenju snega. Kdor se na mobilizacijo ni odzval, ga je čakalo 10.000 dinarjev kazni ali 30 dni zapora. Vsi mediji so objavili napotke za varno odstranjevanje snega s streh, saj je nekaterim objektom zaradi obilice snega grozilo porušenje. Nekaj stavb je to res doletelo, tako da so ponekod šteli tudi mrtve. Na Tolminskem je več kot deset ljudi umrlo zaradi snežnih plazov, ki so ogrožali cele vasi. V tako hudih zimah v mnogih krajih otroci niso mogli obiskovati šol. Včasih zaradi obilice snega, včasih pa zaradi tega, ker je šolam zmanjkalo kurjave in so učilnice ostale neogrevane.
Slovenija v čvrstem objemu zime
Ljubljana. 5. februarja. Druga letošnja perijoda mraza, ki traja brez presledka že osmi dan, gre menda h kraju. Po poročilih iz raznih krajev Slovenije je razvidno, da mraz pojenjuje in da barometer pada. Poročila izražajo nado, da se v kratkem vreme obrne na bolje. Stanje temperature v Sloveniji je bilo davi naslednje:
Bohinjska Bistrica -19 °C, Kranjska gora -14 °C, Jesenice -19 °C, Tržič -11 °C, Kamnik -19 °C, Ljubljana gl. kolodvor -20 °C, Celje -20 °C, Brežice -16 °C, Dravograd -22 °C. Maribor -6 °C, Ljutomer -18 °C, Kotoriba -17 °C, Št. Janž na Dolenjskem -23 °C, Novo mesto -8 °C, Kočevje -22 °C, Rakek -20 °C.
Po poročilih, ki smo jih z zakasnitvijo prejeli iz mnogih krajev, posnemamo, da je mraz dosegel najnižjo stopnjo v nedeljo. Iz Mokronoga nam skoro s ponosom javljajo, da so Dolenjci letos v mrazu le posekali Ljubljančane in Gorenjce. Tam je bilo v nedeljo zjutraj -34 °C, v ponedeljek pa -30 °C. Iz Mengša pa se kar pritožujejo, zakaj nismo poročali, da je tam živo srebro zdrknilo na -30 °C. Hud mraz je bil tudi na Štajerskem. Poročilo iz Zibike omenja, da je bilo v nedeljo -34 °C mraza. Takega mraza še stari ljudje ne pomnijo. (…)
V Ljubljani je mraz začel popuščati, vendar je zjutraj še silno občuten. Po predmestjih vlada najhujša beda, stanovalci raznih barak so naravnost v obupnem položaju. Pravi čudež, da še ni kdo zmrznil v barakah. Zlasti deca teh siromakov mora vzbuditi pomilovanje.
Šolske uprave so v velikih skrbeh, kako naj še nadalje vzdržujejo redni šolski pouk. Pred tedni nadloga influenca, a sedaj mraz. Prosvetno ministrstvo je sicer dovolilo za srednje šole ljubljanske oblasti naknadni kredit 28.000 Din za kurjavo, kar pa ne bo zadoščalo. Mnoge srednje šole tudi niso preskrbljene z zadostnimi zalogami premoga in kurjave. Zato so danes zaradi mraza začasno ukinili pouk na več zavodih.
Na II. realni gimnaziji na Poljanski cesti je bila zjutraj na glavnih vratih nabita objava, ki pravi, da je pouk za dva dni ukinjen. Po nekaterih razredih sploh niso mogli primerno ogreti sob. Dosegli so kvečjemu 7 do 10 °C toplote. Dijaki so po razredih sedeli kar oblečeni v zimskih suknjah. Na ženski realni gimnaziji so se pokvarile cevi centralne kurjave. Učenke 5. razreda so bile zato poslane domov. Na tehnični srednji šoli vztrajno kljubujejo učenci in profesorji. Velike sobe je težko ogreti na primerno višino toplote, zato so tudi tu učenci in profesorji v razredih oblečeni kakor na ulici. Po nekaterih šolah je deloma ukinjen popoldanski pouk.
Jutro,6. februarja 1929
Zaprte srednje šole v Zagrebu
Zagreb, 5 februarja r. Danes ob 10. dopoldne so bile vse srednje šole, ki se nahajajo v velikem poslopju na Wilsonovem trgu, zaradi mraza zaprte za pet dni. Poslopje na Wilsonovem trgu, v katerem se nahajajo dve gimnaziji, tri realne gimnazije, trgovska akademija in ženska meščanska šola, ima centralno kurjavo. Te dni je bila zaloga premoga skoro popolnoma porabljena in je prosvetni minister odobril kredit za nabavo novih osem vagonov premoga. Ta premog bi moral že biti dobavljen, prometne ovire radi mraza in snega pa so onemogočili dobavo. Zato so ravnateljstva omenjenih srednjih šol v sporazumu s prosvetnim inšpektoratom danes zaprle šole za pet dni.
Jutro,6. februarja 1929
Šole v črnomeljskem in novomeškem okraju so zaprte
V četrtek je bilo v Črnomlju celodnevno posvetovanje upraviteljev osnovnih šol in gimnazij, na katerem je poročal o polletnem delu Sveta in tajništva za kulturo in prosveto pri OLO predsednik sveta tov. Karel Šterbenk. (…)
Huda zima je začela resno ovirati šolski pouk v večini šol v okraju. Mnogi šolarji so slabo oblečeni, nekaterih šolskih sob pa sploh ni mogoče dovolj prekuriti, ker so stavbe, peči in okna v izredno slabem stanju. Zato so sklenili, da bodo vse šole v Beli krajini do prihodnje sobote, to je do vključno 13. februarja, zaprte. – Prešernove proslave in prireditve v tednu slovenske kulture bodo zaradi tega ta oz. šele prihodnji teden v vseh večjih krajih. O žalostnem stanju večine dolenjskih šol je bilo že precej napisanega; huda zima je znova potrdila, da bo treba šolstvu v zaostalih krajih temeljito pomagati. Celo v novomeški gimnaziji morajo n. pr. v mnogih razredih sedeti dijaki po cele dneve oblečeni v plašče, pa jih navzlic temu dostikrat pošteno zebe. Še na slabšem so mnoge ljudske šole v novomeškem okraju, ki so bile ali le delno obnovljene ali pa so marsikje še vedno v zasilnih prostorih. Ker na Dolenjskem še vedno sneži, zaloge drv v mnogih šolah pa so že zelo majhne, bo treba prav verjetno prekinitev pouka podaljšati. Pametneje je, da šole potegnejo pouk junija, kakor da bi otroci v šolah zmrzovali.
Ljudska pravica – Borba, 10. februarja 1954
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si