Domačega kraja ni nikoli več videla, pristala je v begunskem taborišču Kutupalong v Bangladešu, kjer je prebivala skoraj polovica njenega ljudstva, okoli milijon Rohing. Prvi stik z angleščino je bil za Karim preživetveni mehanizem. Z videi na youtubu, s pomočjo učiteljev in ogromno vztrajnosti se je naučila angleško, burmansko in bengalsko, da je lahko zastopala interese svoje skupnosti, ne da bi bila odvisna od prevajalcev.
Njena sposobnost sporazumevanja je kmalu pritegnila humanitarne organizacije in Združene narode, kar ji je omogočilo prvo službo. Delala je kot pomočnica in kontaktna oseba za tuje novinarje v taborišču. Hkrati je spodbujala dekleta k izobraževanju in delu za človekove pravice. V taborišču pa ni bilo varno. Oborožene tolpe in skrajneži, ki nasprotujejo izobraževanju žensk, so jo razumeli kot grožnjo. Zaradi tega je morala zapustiti Azijo. Leta 2022 so jo z družino preselili v ZDA, kjer je ustanovila nevladno organizacijo Refugee Women for Peace and Justice, ki podpira dekleta in ženske v begunskih taboriščih. Danes 21-letna aktivistka stoji na odru generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku in v brezhibni angleščini zastopa svoj narod: »Naš cilj je vrnitev v domovino, varno in s pravicami. Za zdaj moramo poskrbeti, da kot skupnost preživimo.« Ime Lucky ji je dal oče v upanju na srečo. Sama pa pravi: »Za svojo srečo sem morala garati.«
