Potem ko je bil pred dvema letoma in po treh sojenjih oproščen za umor v Tekačevem, zaradi česar državo toži za več kot milijon evrov, ga je celjsko sodišče minuli teden oprostilo tudi obtožbe za trgovanje z mamili iz leta 1999. V tistem času je bil sicer že v priporu, kamor je zaradi obtožb o uboju prišel aprila 1997 in v njem do prve oprostilne sodbe presedel dve leti in pol.
Po tedanjem mnenju policije in tožilstva je mamila preprodajal iz pripora, prek mobilnika oziroma ob pomoči svoje zdaj pokojne mame, brata in tretjega sodelavca, ki so bili na sojenju leta 2003 pravnomočno obsojeni oziroma so tudi priznali krivdo, medtem ko je on nikoli ni. Z novo oprostilno sodbo si je Kamenik utrdil status veterana sodnih bitk kot tudi mesto na vrhu lestvice najbolj razvpitih policijsko-tožilskih neuspehov slovenske države, ki je po četrt stoletja zagrizenega kosanja s Kamenikovimi odvetnicami priznala drugi poraz.
V obeh primerih je bila težava v postopku pridobivanja dokazov. Če so bili v primeru Tekačevo zgolj posredni in na koncu prepoznani kot forenzično neprepričljivi, so bili v tožbi za mamila spoznani kot nezakonito pridobljeni, brez jasno napisanih odredb.
Oprostilno sodbo za preprodajo drog izpred četrt stoletja je Kamenik doživel v mariborskem priporu, kjer sedi zaradi obtožbe preprodajanja prepovedanih snovi na mariborskem območju. Zaradi enakih razlogov je pred tem že prestajal zaporne kazni v srbskem, italijanskem in hrvaškem zaporu, kar ga uvršča med najrazvpitejše slovenske kriminalce.
