Če bo do znižanja kazni res prišlo, bo to prvič po letu 1998. Namreč, takrat smo pričeli zaostrovati zakonodajo in od leta 2004 dvigovali kazni skorajda vsako leto. Obenem smo dodali sistem nedenarnih kazni v obliki kazenskih točk, ki naj bi privedel do odvzema prometnega dovoljenja in vozila tudi za bogatejše (ki si lahko privoščijo višje kazni) in pa za ponavljajoče prekrškarje. Zaradi zaostritev zakonodaje se je v obdobju 2004-2010 število prometnih nesreč znižalo s 43.000 na okoli 20.000, obenem pa se je zmanjšalo število smrtnih žrtev z okoli 270 na zgolj 138 (v devetdesetih jih je bilo preko 400 na leto). O tem, da so kazni bistveno prispevale k takšnemu izboljšanju prometne varnosti, priča tudi dejstvo, da so bili prav po večjih dvigih denarnih kazni in števila točk za kršitve (v letih 2005 in 2008) padci števila nesreč največji. Je torej znižanje kazni res na mestu?

Rokohitrsko poseganje v zakon

Minister je napovedal, da bo pred odločitvijo preučil možnosti za znižanje kazni, kar lahko razumemo kot evalvacijo učinkov zakonodajnih sprememb iz leta 2011. Ker je zakon o pravilih v cestnem prometu, o voznikih, o motornih vozilih in o cestah stopil v veljavo šele s 1. julijem 2011, pa je obdobje za evalvacijo relativno kratko pičlih 9 mesecev. Že zaradi tega bi kazalo počakati, da se učinki zakonodaje pokažejo v celoti. Še bolj tehten razlog za to pa je, da je čas, ki je potreben za resno analizo, nekaj mesecev in ne 14 dni. Glede na to, da nimamo niti ene resne empirične analize, ki bi upoštevala vpliv različnih dejavnikov (oziroma sprememb prometnih pravil) na število nesreč, gre za tipičen slovenski rokohitrski način spreminjanja zakonodaje. Zato lahko že vnaprej povem, da me kot ekonometrika analiza učinkov kazni na prometne nesreče ne bo prepričala. A poskusimo sklepati, kako bodo na notranjem ministrstvu poskušali prodati znižanje kazni.

Poglejmo nekaj kazalcev, ki odražajo prometno varnost v letih 2010 in 2011, pri čemer imejmo v mislih, da je bila nova zakonodaja v veljavi zgolj šest mesecev. Primerjava števila nesreč kaže, da se je njihovo število povečalo za 7,3 odstotka, število mrtvih pa za 2,1 odstotka, iz česar bi lahko sklepali, da se je zaradi višjih kazni število nesreč celo povečalo (ali vsaj ni imelo vpliva). Takšno sklepanje bi bilo očitno napačno, saj bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da se je s poglabljanjem gospodarske krize in števila nesreč (in še česa) spremenilo tudi obnašanje voznikov. Na to kažejo že pomembne razlike med regijami, saj je velik del povečanja pripisati pomurski regiji.

Zato poglejmo še nekatere statistike, ki kažejo predvsem na obnašanje kot odziv na prometne kazni. Pri teh kazalcih je vseeno razbrati blag pozitiven učinek, saj se je delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč znižal z 10,1 na 9,3 odstotka. Prav tako se je zmanjšal delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Obenem pa je treba priznati, da je navkljub dvigu kazni delež nesreč, povezanih s tema dvema kršitvama predpisov, še vedno okoli 20 odstotkov (4000 od skupaj 19.600). Očitno je, da je v Sloveniji težko izkoreniniti takšno obnašanje na cestah, saj je bilo in ostaja pomemben del naše kulture. Vendar pa dejstvo, da smo del te kulture z višjimi kaznimi že delno izkoreninili, utrjuje prepričanje, da bi bilo tudi v prihodnje smiselno vztrajati pri visokih kaznih.

Zvišanje premij za mlade voznike

Namesto splošnega znižanja kazni bi se, če bi bil na ministrovem mestu, o zniževanju mandatnih kazni odločil na podlagi podrobnejših podatkov. Iz njih bi morali razbrati učinkovitost policijskih patrulj, kamer in drugih ukrepov povečevanja verjetnosti, da se ugotovijo kršitve cestnoprometnih predpisov, in v kakšni meri so kazni v preteklosti učinkovale na zmanjšanje števila nesreč. Žal lahko takšno analizo naredijo zgolj policija oziroma raziskovalci na podlagi svojih podatkov. Zato bom v tem delu predlagal spremembe kazni na podlagi podatkov o povzročiteljih škod avtomobilskih zavarovanj.

Dobro znano dejstvo je, da je verjetnost povzročitve nesreče tesno povezana s starostjo voznika. Pomemben del nesreč povzročijo mladi vozniki do 30. leta in ne le v starosti od 18 do 20 let, ki sodijo v običajno zavarovalniško kategorijo mladih voznikov. Zanje je značilno, da imajo sicer hitre reflekse, a premalo izkušenj, obenem pa so preveč korajžni, vozijo pod vplivom alkohola in sprejemajo cesto kot podij za samopotrjevanje. Škode zavarovalnic po starosti tudi kažejo, da je preteklo višanje prometnih kazni vplivalo predvsem na znižanje škod pri mlajših voznikih, medtem ko pri bolj izkušenih te kazni niso imele tolikšnega vpliva, kar pomeni, da so v manjši meri posledica neustreznega načina vožnje. Zato bi na ministrstvu, v kolikor želijo znižati povprečne kazni, morali razmisliti o tem, da bi kazni vezali na starost voznikov (npr. 20- do 30-letniki imajo 50 odstotkov višje kazni). Na ta način bi postali mladi vozniki bolj odgovorni in postopoma bi se spremenila kultura vseh voznikov. Šele takrat bi lahko zniževali kazni vsem voznikom.

Glede na to, da je znižanje prometnih kazni predvsem populističen ukrep, pa na koncu še razmislek o tem, kaj je večini volilcev bolj pomembno. Minister je imel v mislih predvsem neposredni učinek znižanja kazni, ki bi omogočil lažje preživetje revnim prekrškarjem. Vendar pa se mora zavedati, da ima znižanje kazni še posredni učinek v višjih zavarovalnih premijah, ki jih plačujejo vsi državljani. Za avtomobilska zavarovanja plačujemo bistveno več kot za prometne kazni, kar kaže na to, da je strošek kazni vseeno manjši od stroškov zavarovanja. Ker slovenske zavarovalnice mladim voznikom ne zaračunavajo aktuarsko pravičnih premij (prva tri leta po opravljenem izpitu plačujejo 30 odstotkov več), nosijo breme njihovih napak vsi varnejši vozniki. Z drugimi besedami, zaradi prenizkih kazni za mlade voznike imajo vsi preostali bolj previdni in izkušeni vozniki višje zavarovalne premije. Zato je v njihovem interesu, da so kazni predvsem za mlade voznike višje. Če notranji minister ne bo premogel takšnega razmisleka, upam, da bodo vsaj zavarovalnice ravnale razumno in končno povečale premije za mlade voznike. V nasprotnem primeru bodo število prometnih nesreč, smrtnih žrtev in pa višina zavarovalnih premij tudi v prihodnje previsoki.