Ugovor vesti danes vlagajo sicer predvsem zdravniki. No, tudi nekdanji naborniki so še vedno aktivni. Dogaja se namreč obraten proces. Nekdo, ki ni hotel nositi orožja kot vojaški obveznik, bi v civilu rad postal lovec ali športni strelec, vendar pa mu ugotovitve komisije za ugovor vesti iz mlajših let preprečujejo, da bi lahko legalno kupil orožje. Podrobnejših podatkov nam ni uspelo pridobiti, je pa tega menda kar nekaj. In ja, lahko si predstavljamo generala Blagoja Adžića, ki se ga je takisto gnjavilo s temi zadevami, kako se obrača v grobu in benti: »Znao sam, majku im simulantsku!«
Obstoj komisije za ugovor vesti vojaški dolžnosti je eno večjih presenečenj s seznama 258 delovnih teles vlade, saj je bil naborniški sistem ukinjen že leta 2003. Seznam si sicer lahko tudi sami ogledate na vladnem portalu e-uprava. Gre za sekretariate, komisije, svete, odbore, delovne skupine, ki delujejo v vladi ali pri njej. Je številka velika ali majhna? V vsakem primeru se velja za začetek spomniti stare resnice – v kolikor hočeš, da se nič ne premakne, ustanoviš komisijo.
Na seznamu so telesa nemalokrat dolgih in kompliciranih imen, kot na primer »Medresorska projektna skupina za izvedbo projekta izgradnje enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov RS po standardu Tetra«, »Medresorska delovna skupina za sodelovanje z uradom evropske komisije za boj proti goljufijam«, »Medresorska delovna skupina za vseslovensko znanstveno in kulturno zastopanje na Dunaju«, »Komisija vlade RS za obravnavanje predlogov predpisov z vidika določb zakona o javni rabi slovenščine ter ciljev jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja«, ki ji na nek način konkurira vzporedna »Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike RS«. Potem so tukaj telesa, kot na primer »Stalna koordinacijska skupina za omejevalne ukrepe«, »Stalna avtonomna strokovna komisija za pripravo mnenja o usposobljenosti kandidatov, ki niso diplomati, za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata«, »Svet vlade RS za uresničevanje načela enakega obravnavanja« in podobno. Imena znajo biti tudi krajša. Kot na primer »Komisija za plazove« ali »Strokovna komisija za kulturo, umetnost ter turizem«.
To so samo nekatera izmed njih. Beseda, ki se v imenih in dodatnih opredelitvah delovnih teles največkrat pojavlja, pa je – koordinacija. Z njo se ukvarja tudi Komisija za omejevalne ukrepe. Povprečno popadljiv državljan ob njeni omembi nemara pomisli, da gre za še en organ »za mešanje megle«, kot je kompleten seznam poimenoval neki forumaš na forumu RTVS. A ljudje iz tovrstnih teles svoje področje pač obvladujejo dovolj dobro, da znajo obraniti pozicijo. Omejevalni ukrepi niso nič drugega kot – sankcije. Omejevalna komisija torej nastopi, ko OZN ali EU sprejmeta sankcije proti kakšni državi. »Skupina zaradi narave omejevalnih ukrepov in potrebe po hitrem odzivanju deluje v obliki stalne koordinacije med člani in se redko sestaja na sejah, deluje bolj prek dopisnih sej. Njeni člani sodelujejo pri pripravi zakona in uredb o izvajanju omejevalnih ukrepov, se medsebojno usklajujejo pri konkretnih zadevah v zvezi z izvajanjem, pojasnilih gospodarskim subjektom glede izvajanja in podobno,« se glasi dodatno pojasnilo, ki smo ga dobili s posredovanjem gospoda Boruta Mahniča, predstavnika skupine. Ki se naenkrat zdi povsem smiseln organ.
Če vlado z ministrstvi lahko razumemo kot prvo črto delovanja, bi notranje organizacijske oblike delovanja vlade lahko poimenovali njeno zaledje. Za lažje razumevanje poimenujmo vse skupaj kot zaledni bataljon, ki ga sestavljajo čete, le-te pa sestavljajo vodi. Točneje rečeno. Več vodov ima samo prva četa, medtem ko ostale vladne zaledne čete premorejo samo en vod, čeravno lahko ta premore več delovnih teles kot vsi štirje vodi prve čete skupaj. Načeloma gre za pet čet, njihovi uradni nazivi pa so Vladna telesa, Delovna telesa po zakonu, Delovna telesa po podzakonskem aktu, Delovna telesa po mednarodni pogodbi in Druge oblike delovanja vlade. Impresivno zaledje, kajne?
Prva četa: vladna telesa
Vladi najbližja ter nemara tudi najzvestejša četa se imenuje Vladna telesa. Kot že rečeno, je razdeljena na štiri vode naslednjih poimenovanj: Delovna telesa vlade, Sveti vlade, Delovne skupine vlade in Delovne skupine po sklepu vlade.
Jap, verjeti je, da ste pri razmišljanju, v čem, zaboga, je razlika med tretjim in četrtim vodom prve čete, torej med Delovnimi skupinami vlade in Delovnimi skupinami po sklepu vlade, zavili z očmi. A razlike so. Najbolj občutne so v številčnosti enot, ki jih vsak od vodov premore. Tako v prvi vod prve čete, torej med Delovna telesa vlade, spadajo le štiri enote: Komisija vlade za administrativne zadeve in imenovanja, Odbor vlade za državno ureditev in javne zadeve, Odbor vlade za gospodarstvo in Stanovanjska komisija vlade (vtaknite med vsakega od teh nazivov še »Republiko Slovenijo«, da bi bili nazivi popolni). Prvi vod prve čete je najpomembnejša zaledna enota vlade, saj je oblikovan in kadriran izključno po vladnih željah. Tako je tudi v primeru vlade M. Cerarja.
Drugi vod prve čete oziroma struktura z nazivom Sveti vlade, je sestavljen iz devetih enot, ki v primerjavi z enotami prvega voda delujejo že manj zanesljivo. Nemalokatera enota tega drugega voda je tudi že prevzeta od prej. Sestavljajo ga: Strokovni svet za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje mladih (ustanovljen 2009), Svet vlade Republike Slovenije za mladino (ustanovljen 2009), Svet za Invalide (ustanovljen 1996), Svet Republike Slovenije za študentska vprašanja (ustanovljen 1996), Svet za vključevanje tujcev (ustanovljen 2012), Koordinacijski odbor za vprašanja nasledstva (ustanovljena 2009), Svet vlade Republike Slovenije za vprašanje narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ustanovljen 2013), Svet vlade Republike Slovenije za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin (ustanovljen 2013) in Svet vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi nesrečami (ustanovljen 2014).
Lahko bi rekli, da gre za strukturo, s katero si vlada pomaga pri zagatnejših civilnodružbenih primerih. Kot ste morda opazili, v tem vodu vladnih teles že naletimo na besedo »koordinacija«. Pomembna beseda. Na nižjih ravneh se pojavlja še pogosteje. V primeru opredelitev nalog in ciljev nekaterih enot drugega voda prve čete se to bere takole: »Koordinacija akterjev pri izvajanju projektov na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja mladih«. Ali pa: »Koordinacija povezovanja šolstva z gospodarstvom za potrebe lažjega prehoda mladih na trg dela«. Ali spet kot: »Koordinacija in implementacija sistema beleženja formalnega in neformalnega znanja«.
Ob pogostosti besede koordinacija in dejanski nekoordiniranosti delovanja slovenske državne forme torej državljan lahko pride na pomisel, da je problem te države v tem, da je – zakoordinirana. Mirko Bandelj, generalni sekretar vlade v letih 1992–1997 in 2000–2005, bi se s tem skorajda strinjal. Takole pravi: »Ključni problem izvršilne veje oblasti je koordinacija, vlada ne funkcionira kot enotni organ. Janša je to reševal z drugimi vzvodi, z disciplino, Pahor tega ni znal, Bratuškova tudi ni obvladala, Cerar pa po mojem prav tako ne. Ključni problem je, da moraš imeti učinkovito strukturo, ki ti prinese odločitve. Zdaj se pa vsak minister izreče, še preden vlada karkoli o tem odloči, in tako se dogaja, da eden gradi, drugi pa sesuva. Primer tega je nenazadnje sprejemanje davka na sladke pijače, ki se je izkazalo, da vlada ne ve, kaj hoče. Na koncu se cela vlada osmeši.«
Veliko število vladnih teles lahko razumemo bodisi kot posledico širjenja aparata zavoljo potešitve apetitov različnih političnih strank, čeprav so uradi in druge vrste službe za te zadeve vendarle bolj primerno mašilo. Možno je tudi, da gre zgolj za problem napačnih evidenc administrativne mašinerije. Kar je pa takisto znan pojav, ne? Ali pa za princip slovenske zakonodaje: če zakon ne predpiše ustanovitve vsaj enega delovnega telesa, je to zanič zakon.
No, če so pri prvih dveh vodih prve čete, ki smo ju že obdelali, zadeve še nekako pregledne, postanejo težje preglede pri tretjem vodu, ki se imenuje Delovne skupine vlade. Teh delovnih skupin je namreč kar 42. Mednje spadajo tako Komisija vlade RS za narodni skupnosti (ustanovljena 2009), Medresorska delovna skupina za vseslovensko znanstveno in kulturno zastopanje na Dunaju (ustanovljena 2012), Medresorska skupina za enotni patentni sistem (ustanovljena 2013) kot Medresorska delovna skupina za preučitev okoliščin glede uveljavljanja ničnosti pogodbe o nakupu srednjih oklepnih vozil 8X8. Največ, 21 enot iz tega voda je bilo ustanovljenih leta 2012, torej v čase drugega mandata Janeza Janše, Bratuškova mu sledi s petnajstimi, preostanek pa večinoma datira okoli let 2008 in 2009, medtem ko je najstarejša, Komisija za reševanje prikritih grobišč, iz leta 2005, torej iz prvega mandata J. Janše.
In tukaj je še četrti vod prve čete vladnega zaledja, ki se imenuje Delovne skupine po sklepu vlade. Že ob imenu smo malce dvignili obrvi. No, ko na spletni strani študiraš strukturo tega voda, v katerem je 38 enot, in potem še pogledaš, kdaj so bile ustanovljene, zadeve postanejo enoznačnejše. Vseh 38 vladnih teles je bilo ustanovljenih istega dne leta 2012, v drugem mandatu J. Janše. Za imena enot tega voda so značilna kratka in nekomplicirana imena. Dostikrat samo iz ene besede, tipa Delovna skupina promet. Delovna skupina okolje. In tako naprej...
Druga četa: delovna telesa po zakonu
Četo Delovna telesa po zakonu sestavlja vsega en vod, vendar pa s kar 85 enotami oziroma organi, komisijami, delovnimi skupinami, sveti in podobno. Gre za organe, ki so nastali kot posledica poprej sprejetih zakonov. Gre za prevzeto strukturo, ki si je vsakokratna nova vladna struktura morda niti ne želi, jo pa mora prevzeti. Tudi zato lahko v njej prepoznamo bolj »nergaško zaledje«, kot ga vladi nudijo postrojbe prve čete. Obenem gre za organe, kjer je večji vpliv iniciative zasebnikov iz civilne sfere. Gre tudi za četo, v kateri bivajo stare oziroma najstarejše »institucije«. Kot na primer Komisija za ugovor vesti iz leta 1992 ali Komisija za zaščito Romov iz leta 1993, Svet za šolstvo in Komisija za podelitev Bloudkovih nagrad iz leta 1994... Kar 18 vodov te čete obstaja še iz devetdesetih, 30 jih je nastalo v prvem desetletju novega tisočletja, 22 pa po letu 2010. In Bratuškova je bila v tej četi močnejša od Janše; v svojem mandatu je prispevala 12 teles, Janša samo tri. Zgleden primer telesa iz tega skupka vladnih zalednih enot je Svet za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Delovati je začel leta 2011, po podatkih vladinega portala pa je imel zadnjo sejo aprila 2013. Zadnji stavek zapisnika omenjene seje se glasi: »Svet je sklenil, da bo naslednja seja sveta sklicana po sprejetju strateškega načrta promocije na Vladi«.
Tretja četa: delovna telesa, ustanovljena po podzakonskem aktu
Tretja četa zaledja so Delovna telesa po podzakonskem aktu. Tudi ta četa ima vsega en vod, ki pa šteje 28 enot (delovnih teles). Med njimi najdemo grupacije z nazivi, kot je Medresorska komisija za Natove razpise, ustanovljena leta 2010. Tudi razvpiti Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, ustanovljen leta 2012, spada v to grupacijo. No, ena bolj humornih pa je Delovna skupina – zagotavljanje osnovnih funkcij države. Nekakšen srčni spodbujevalnik, takisto ustanovljen pod Janšo leta 2012. Pričakovali bi, da bi obratoval na prvi borbeni liniji, a so ga namestili v zaledju. Pod Janšo je bilo na ta način ustanovljenih devet teles, pod Bratuškovo pet, pri čemer dobiš vtis, da je Bratuškova enote poimenovala s kanček daljšimi imeni. Primer: »Medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022« ali »Medresorska delovna skupina za izvajanje jezikovne politike RS«.
Četrta četa: delovna telesa po mednarodni pogodbi
Ostaneta nam še dve četi, ki prav tako premoreta vsega po en vod. Najprej četa z nazivom Delovna telesa po mednarodni pogodbi, katere edini vod premore 16 organov. Preseneti že prvi med njimi, saj gre, v kolikor ni posredi vladna zatipkanina, za pravega veterana. Švejka. Slovenska nacionalna komisija za Unesco naj bi po vladnih podatkih namreč obstajala od leta 1982. V četrto četo spadajo še organi, kot so Odbor za kulturno dediščino, Stalna komisija za uresničevanje sporazuma med vlado RS in vlado italijanske republike o urejanju vojnih grobišč ter podoben organ, ki skrbi za grobove Čehov v Sloveniji.
Peta četa: druge oblike delovanja vlade
In na koncu pride še peta zaledna četa – Druge oblike delovanja vlade. Četa, ki ima prav tako en vod. Vod za posebne naloge, bi lahko dejali, ali »ah hoc« skupine, kot bi dejala stroka. Na prvem mestu na seznamu je Pogajalska skupina za socialni sporazum za izhod iz krize 2014-2015, kakopak ustanovljena letos. V to skupino spadata tudi Ožja in Širša vladna pogajalska skupina iz leta 2013, pa Delovna skupina za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o referendumu in ljudski inicativi iz leta 2013. Pod »druge oblike delovanja vlade« spada tudi ustanovitev »Visoke predstavnice RS za nasledstvo«, kar je postala dr. Ana Polak Petrič, sicer hči ustavnega sodnika dr. Ernesta Petriča, kar se je takisto zgodilo leta 2013. Še eno temu podobno telo obstaja: »Pooblaščenka za pogajanja o prevzemu jamstva za devizne hranilne vloge v okviru banke za mednarodne povezave«. In spet naj bi šlo za dr. Polak Petričevo.
Sploh se zdi, da so druge oblike delovanja vlade namenjene reševanju posamičnih primerov. Tako je mogoče misliti tudi na podlagi obstoja »Strokovne medresorske delovne skupine za izvedbo implementacije sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi« ter »Strokovne medresorske delovne skupine za preučitev pravnih vprašanj, povezanih z implementacijo sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališič in drugi, možnih pravnih sredstev ter svetovanje strokovni medresorski delovni skupini«. Uf!? Prav ste opazili. Gre za dve domala istoimenski »strokovni medresorski delovni skupini«, obe ustanovljeni leta 2014 pod komando M. Cerarja.
Kaj torej poreči po tej seznanitvi z vsemi delovnimi telesi vlade? Iz sekretariata vlade so nam ob dodatnem poizvedovanju tudi zagotovili, da nobeden od navedenih organov formalno ni bil ukinjen. Vtisa o večji funkcionalnosti vlade zagotovo niste mogli dobiti. Spričo 258 raznih organov se slovenska vlada zdi kot mutirano bitje s številnimi udi, izmed katerih nekateri migajo, drugi pa zgolj mrtvo visijo. Čeravno formalno niso ukinjeni.
V najboljšem primeru gre za problematiko napačne metodologije evidentiranja. A obstaja tudi možnost za druge vrste zaključek, in sicer, da je ta država preorganizirana. Oziroma, kot smo že dejali, zakoordinirana. Tako zakoordinirana, da je do odgovora na osnovno vprašanje, to pa je, koliko denarja nas takšna organiziranost (morebiti po nepotrebnem) stane, enostavno nemogoče priti. Prva naloga bi torej morala biti preverba evidenc.
