Še zlasti se je v tem obdobju povečalo število zasebnih višjih in visokošolskih zavodov. Pred dvema letoma je bilo tako v njihove programe vpisanih že več kot 10 odstotkov vseh študentov. Narašča tudi število zasebnih vrtcev; poleg 821 javnih vrtcev je v Sloveniji lani delovalo še 24 zasebnih. Pred dvema letoma, do koder sežejo zadnji podatki statističnega urada, sta bila v zasebne vrtce vključena 2 odstotka vseh malčkov v vrtcih; skupaj je bilo v vrtce vpisanih 66.000 predšolskih otrok.

Večina v privatnih šolah

Najmanj zasebnih izobraževalnih ustanov je med osnovnimi šolami; dolga leta je bila pri nas edina alternativa waldorfska šola, ki v Sloveniji obstaja že od leta 1992. Lani je prve učence vpisala katoliška osnovna šola, letos pa se jima je pridružila še tretja, osnovna šola montessori. Pred petnajstimi leti sta waldorfsko šolo (takrat je imela le prve štiri razrede) obiskovala 102 učenca, pred desetimi leti jih je bilo že 191, letos pa je v zasebne osnovne šole vpisanih skupno 567 učencev. Za primerjavo povejmo, da je v vseh 449 osnovnih šol v Sloveniji vpisanih 160.000 učencev.

Poleg 116 javnih srednjih šol v Sloveniji deluje še šest zasebnih gimnazij. Pred desetimi leti ni bilo kaj bistveno drugače: javnih srednjih šol je bilo 129, že takrat pa je delovalo tudi šest zasebnih, ki delujejo še danes, in sicer so to Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor, Škofijska gimnazija Vipava, Zavod sv. F.S. Želimlje - gimnazija, Zavod sv. Stanislava - Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Waldorfska šola Ljubljana in Euro šola Ljubljana, so povedali na ministrstvu za šolstvo in šport. V zasebne srednje šole je vključenih približno 4 odstotke vseh dijakov (vse srednje šole v Sloveniji obiskuje 83.212 dijakov).

Podobno je tudi drugod po Evropi: v povprečju je javnih 87,5 odstotka vseh šol, drugo so zasebne šole, ki se lahko financirajo bodisi same bodisi se napajajo pri državnem koritu. Največji delež neodvisnih zasebnih šol (torej takih, ki jih ne financira država) imajo v Veliki Britaniji, kjer je takih skoraj četrtina vseh šol, medtem ko na Norveškem takih zasebnih šol ni (vse zasebne šole stoodstotno financira država).

Slovenija se torej uvršča med države, kjer se več kot 95 odstotkov učencev in dijakov izobražuje v javnih šolah. Podobno je še v Bolgariji, na Irskem, v Latviji, Litvi, Romuniji in Turčiji. Tudi sicer glavnina učencev in dijakov v večini evropskih držav obiskuje javne šole. Po podatkih Eurostata zasebne šole obiskuje v povprečju 13,5 odstotka vseh šolajočih se v Evropi; od tega jih le 2,5 odstotka obiskuje zasebne šole, ki jih ne financira država, kar pomeni, da za šolanje plačujejo šolnino. Izjema sta Belgija in Nizozemska, kjer več kot polovica učencev in dijakov obiskuje zasebne šole (ki jih sicer stoodstotno financira država); v Belgiji je takih več kot 56 odstotkov učencev, na Nizozemskem pa kar 76 odstotkov. Opazneje odstopajo od povprečja še Španija, Francija, Velika Britanija in Malta, kjer približno četrtina vseh učencev guli zasebne šolske klopi.

Šolnine v zasebnih šolah (ki jih ne financira država) so zelo različne. V minulem šolskem letu se je denimo v slovenski waldorfski šoli izobraževalo 418 otrok, za katere so starši plačevali šolnino od 45 do 150 evrov na mesec. Na osnovni šoli Alojzija Šuštarja se je prvo leto šolalo dobrih sto otrok, staršem pa šolnine ni bilo treba plačevati, saj je šolski program v 85 odstotkih financiran iz državnega proračuna, preostalih 15 odstotkov pa iz sklada Alojzija Šuštarja, tako da starši plačujejo le nadstandardne dejavnosti, kot so športni in kulturni dnevi.

Učenec stane skoraj toliko kot študent

Med državami pa se kažejo tudi precejšnje razlike v stroških šolanja na učenca v javnem sektorju. Evropsko povprečje znaša 5748 evrov na leto. Najcenejše je šolanje v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi, na Malti, na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, kjer se stroški gibljejo od 1500 evrov (Romunija) do največ 3270 evrov (na Poljskem) na učenca. V Sloveniji gre iz javnega proračuna približno 6400 evrov na učenca. V skupini nekoliko dražjih držav so Belgija, Španija, Ciper, Nizozemska, Švedska, Liechtenstein, Irska, Francija in Italija, kjer šolanje v javnih šolah državo stane od 7000 do 8000 evrov. Več kot 8000 evrov stane šolanje na Danskem, na Islandiji, Norveškem in v Luksemburgu, ki je prav na vrhu lestvice, država pa za učenca odšteje kar 14.000 evrov na leto.

Stroški šolanja po stopnjah postopoma naraščajo, fakulteta je tako dvakrat dražja od osnovne šole. Povprečno država izobraževalnim ustanovam nameni 4900 evrov na osnovnošolca, 5700 evrov na dijaka oziroma 8400 evrov na študenta. Takšno je povprečje, je pa Slovenija ena redkih držav (poleg Islandije in Italije), ki po tem kriteriju opazneje odstopajo, saj se stroški po stopnjah skorajda ne zvišujejo in učenec državo stane skoraj toliko kot študent, še kažejo podatki Eurostata.