Dejstvo je, da kapital ne raste na drevesih, podjetja ga morajo mukoma ustvarjati sama z vlaganjem lastnih presežkov. Ker se jih večina še danes ni dobro pobrala po krizi, je to praktično nemogoče ali v najboljšem primeru mnogoletno opravilo. Hitre rešitve jim prav tako ne more ponuditi država. Slovenija je namreč do grla zadolžena, zaobljube evropski komisiji, ki zahteva uravnoteženje državnega proračuna in brzdanje rasti javnega dolga, pa pomenijo, da država ne more izkoristiti izredno ugodnih pogojev za zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih. Roke pomoči ne želijo podati niti banke, ki se še naprej razdolžujejo v tujini in urejajo svoje bilance po okusu Bruslja. S tem srkajo življenjski sok iz podjetij in še tistih nekaj presežkov, ki jih je po šestih letih krize ostalo v slovenskem gospodarstvu.

Zaradi lastnih napak, odlašanja z zdravljenjem simptomov pregrevanja gospodarstva pred in ohlajanja po začetku krize je Slovenija danes obsojena na pomoč iz tujine. Kruto dejstvo je, da slovenska podjetja potrebujejo tuji kapital, saj lastnega nimajo. Če smo imeli nekoč izbiro, je danes nimamo več. Tega se zavedajo politiki in gospodarstveniki, ki že praktično od osamosvojitve kujejo načrt za privabljanje tujih vlagateljev. Gore papirja, potiskanega s poročili in priporočili, kako pripeljati tuji denar v Slovenijo, so tako visoke, da bi za njihov ponatis morali podreti več dreves kot letošnji katastrofični žledolom. Kljub temu poleg kapitala še danes pogrešamo predvsem spremembe. Neustrezno poslovno okolje deluje še naprej kot najboljša garancija za odganjanje tujih vlagateljev, prav tako kot neustrezna davčna zakonodaja, nefleksibilen trg dela in živce parajoča administrativna zamotanost.

Posledično niti ne preseneča, da so začeli tujci svoj denar iz Slovenije celo umikati. Lani so neto odlivi tujih neposrednih investicij dosegli skoraj 790 milijonov evrov, pri čemer so si podjetja izplačala v tujino skoraj pol milijarde evrov dobičkov. Obseg tujih investicij se je sicer ob upoštevanju nekaterih dodatnih postavk znižal še bolj intenzivno, za skoraj milijardo evrov, na manj kot 10,73 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Slovenijo je zapuščal avstrijski, italijanski, francoski, nizozemski in hrvaški kapital. Nemčija je kot edina izmed večjih tujih vlagateljic lani za dobrih 25 milijonov evrov povečala obseg svojega kapitala na Slovenskem.

Letos je nekoliko drugače. Tuji vlagatelji imajo zopet nekaj več apetita po slovenskih podjetjih. Ob prevzemu Heliosa in Mercatorja je v prvem polletju v Slovenijo priteklo 588 milijonov evrov lastniškega kapitala, skupno pa so neto prilivi tujega kapitala dosegli že 668 milijonov evrov.