Izkušnje, o katerih mu pripovedujejo pacienti, imajo velikokrat skupne točke. Poleti se zdravljenja večkrat odmikajo, izvidi pa zamujajo. Nekatere najbolj pretresljive pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, kot je neurejena oskrba otrok brez zdravnika, so danes že kronične narave. Slovensko zdravstvo ima številne dobre plati, a bi marsikaj terjalo drugačen pristop kot doslej, opaža Sušelj, ki je tudi nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Veliko bi bilo mogoče po njegovi oceni doseči že z daljnosežnejšim pristopom.
V času dopustov zdravstvo deluje s počasnejšim tempom. Kako se v tem obdobju godi pacientom?Termini za zdravljenje večkrat zdrsnejo v prihodnje mesece. Name so se zaradi prestavljanja kontrolnih pregledov na jesen večkrat obrnili bolniki z rakom, ki so zaradi tega zelo zaskrbljeni. Več je bilo tudi pritožb na račun prevozov. Pacienti iz ruralnih okolij opozarjajo, da prevozniki, kadar bi morali na zdravljenje ali pregled peljati samo njih, to možnost zavračajo, češ da je ekonomsko nevzdržna. Prevozniki sicer dobijo plačilo za vsakega pacienta posebej, a menijo, da so priznane cene prenizke. Bolniki, ki jih zavrnejo, si včasih pomagajo s sorodniki. Kljub temu se je že dogajalo, da so morali, ker niso imeli prevoza, ljudje prestavljati preglede. Ta situacija je tvegana, saj lahko posledično na vrsto pridejo bistveno kasneje.
Zastopniki pacientovih pravic še vedno prejemamo tudi pritožbe na račun spremenjene organizacije na Onkološkem inštitutu, zaradi katere morajo mnogi bolniki namesto enkrat priti dvakrat. Za bolnike, ki si morajo ob tem urejati tudi prevoze, je to izredno naporno. Zaradi te situacije smo se zastopniki pred kratkim obrnili na vodstvo Onkološkega inštituta in ministrstvo za zdravje, a odgovora še nimamo.
Kaj ste zastopniki sporočili?Da taka organizacija bolnikom povzroča dodatno trpljenje. Nov način dela ni pacientom prinesel nič dobrega. Za bolnike je naporna že enkratna pot, ob dvakratni v dveh dneh pa so povsem izčrpani. Na skupinske prevoze čakajo tudi po več ur, spremstvo za bolnika pa ni vedno odobreno. Nov način dela ne odseva načel zakona o pacientovih pravicah.
Rešitve bi bilo smiselno iskati v spremembah organizacije, na primer z delom v turnusu ali premikom začetka dela zdravnikov na kasnejšo uro, da bi lahko pacienti laboratorijske in druge preiskave opravili že pred srečanjem z njimi. Od naslovnikov pričakujemo, da vsaj za paciente, ki ne živijo v Ljubljani, poiščejo prijaznejšo rešitev.
