Zatem je bilo dvokolo. Tudi leseno. Leta 1690 ga je iznašel Francoz Comte de Sivrac. Danes bi mu rekli poganjalček, ker ni imel ne pedalov in ne verige. Nekakšne pedale je kolesu šele leta 1839 dodal škotski kovač Kirkpatrick Macmillan, vendar ta njegov izum v tistih časih ni bil najbolje sprejet. Pogonsko verigo je kolesu leta 1874 dodal Britanec Henry John Lawson, ki je bil že takrat tudi navdušen kolesarski dirkač. Značilnost koles tistega časa je bila, da sta bili kolesi različnih velikosti. Eno veliko in eno majhno, ne nujno v tem vrstnem redu. Velik napredek v razvoju dvokoles gre pripisati škotskemu veterinarju Johnu Boydu Dunlopu, ki je leta 1888 patentiral prve uporabne pnevmatike. Nekako v tistih letih je angleški izumitelj in industrialec John Kemp Starley predstavil kolo s približno enako velikostjo obeh koles, kar je prineslo množični razmah sodobnega kolesarstva po vsem svetu. Je pa res, da so bila kolesa takrat zelo draga. Kar nekaj plač povprečnega tovarniškega delavca je bilo treba odšteti za enega. Tako je nekaj časa veljalo, da so bila kolesa prevozno sredstvo elite. Ker je človek že od nekdaj tekmovalno bitje, so se kmalu po izumu kolesa pojavile tudi prve dirke. Za najstarejšo in najprestižnejšo etapno kolesarsko dirko na svetu velja Tour de France, ki jo prirejajo že vse od leta 1903. V zadnjih letih sta jo z vrhunskimi predstavami močno zaznamovala Slovenca Primož Roglič in Tadej Pogačar. In tako smo z opisovanjem zgodovine kolesarstva prišli z zvečine britanskih na slovenska tla. Pri nas se je kolesarstvo razmahnilo proti koncu 19. stoletja in nekaj zgod in prigod iz starih časov so zabeležili tudi v slovenskem tisku.
(VIDEO) Na Hvaru se je razlilo 17 ton nafte