REKORDNO SEVANJE

Karel Vanicek , vodja češkega observatorija za sonce in ozon (SOO), kjer zadnje tedne zaznavajo povečano moč ultravijoličnih žarkov, je sporočil, da je minulo nedeljo indeks UV-sevanja na Češkem dosegel rekordno raven, tj. 8,44, ki je za svetlopolte Evropejce precej nevarna. "Zaradi tankega sloja ozona nad osrednjo Evropo imamo povečano moč sončnega sevanja. UV-indeks je dosegel največjo zabeleženo vrednost do zdaj," je ugotovil Vanicek. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo moč sevanja še stopnjevala, temu primerno pa je češka agencija za meteorologijo prebivalcem svetovala, naj se izogibajo daljšemu bivanju na soncu, zaščitijo izpostavljene dele kože s kremami za sončenje in nosijo sončna očala. Dnevni satelitski posnetki nizozemske agencije za podnebje KNMI so pokazali, da se ozonska luknja razprostira nad večjim delom Nemčije, Češke in Avstrije. Sicer pa se je, kot pravi Vanicek, raven ozona nad osrednjo Evropo v zadnjem desetletju znižala, dogajajo pa se tudi spremembe v premikih zračnih mas dvanajst kilometrov nad zemljo. Zračne mase, ki so se drugače nahajale nad Sredozemskim morjem in severno Afriko, se na začetku poletja niso pomaknile na sever. Vanicek je prepričan, da sprememb v ozračju niso povzročile kemikalije, ki uničujejo ozon, ni pa izključil možnosti, da je situacija povezana z globalnimi podnebnimi spremembami.

VREMENSKE RAZMERE LUKNJAJO OZON

Ozonski plašč v višjih predelih atmosfere preprečuje prodor UV-žarkov, ki med drugim povzročajo kožnega raka, poleg tega pa tovrstno sevanje uničuje tudi rastline. Ozonska luknja je odvisna od sezonskih klimatskih sprememb, običajno pa je največja od sredine do konca septembra. Prav zato je novo odkritje nad Evropo v tem času dvignilo toliko prahu. Ozonski ovoj, kot je znano, uničujejo aerosoli, kamor spadajo, denimo, smog, plini iz klimatskih naprav in razna razpršila. V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da bi bilo treba za popolno "okrevanje" ozonskega sloja upoštevati mednarodne sporazume, ki uporabo ozonu škodljivih sredstev prepovedujejo (kot to predvideva na primer Montrealski protokol iz leta 1987). Organizacije za zaščito okolja dodajajo, da bi se morali ti sporazumi nanašati tudi na nove kemijske sestavine, ki so v mnogih proizvodih, od tistih za gašenje ognja do tekočin za čiščenje. Ta prizadevanja bi lahko, tako napovedujejo znanstveniki, sadove obrodila do leta 2050, ko naj bi bil ozonski plašč v stratosferi enak tistemu pred pojavom ozonske luknje. Sicer pa je velikost ozonske luknje bolj kot od kemijskih proizvodov odvisna od meteoroloških razmer. Paul Portney iz ameriške organizacije Resources for the Future je potrdil, da se spremembam v podnebju ne da kljubovati. "Menim, da je sprememba podnebja največji problem, s katerim se mora soočiti svet," je še pojasnil.