Digitalno oglaševanje v Sloveniji je že dobro desetletje v vzponu. Slovenski oglaševalci so v letu 2024 za digitalno oglaševanje porabili 94 milijonov evrov, kar predstavlja devetodstotno rast v primerjavi z letom prej. Medtem ko je cel oglaševalski trg v letu 2024 dosegel 204 milijone evrov. Kot je razvidno iz raziskave AdEX, ki pod okriljem zavoda IAB Slovenija že od leta 2016 spremlja oglaševalske investicije in edina trgu ponuja oceno realne vrednosti oglaševanja v slovenskih medijih in tujih oglasnih platformah, so digitalni kanali v lanskem letu prvič presegli 40-odstotni delež vseh oglaševalskih investicij in prehiteli linearno televizijo, ki je s 34,6 odstotka na drugem mestu, sledijo ji zunanje oglaševanje z 10,7 odstotka, radio z 8,6 odstotka in tisk z 6,1 odstotka investicij v oglaševanje.
Vse poti vodijo v tujino
Kar bode v oči, je podatek, da je 54 odstotkov vsega denarja, ki je bil v lanskem letu namenjen za digitalno oglaševanje v Sloveniji, pristalo na računu predvsem dveh ameriških podjetij, Alphabeta (Google) in Mete (Facebook, Instagram, WhatsApp), ki sta tako v lanskem letu dosegli kar 15-odstotno rast. Od tistega, kar je ostalo, so si po podatkih raziskave AdEx domači mediji razdelili 23,5 odstotka denarja. Številke, koliko denarja je pristalo na računih v tujini, so najverjetneje še višje, a je, kot navajajo v raziskavi, težko pridobiti podatke od velikih korporacij.
»Na splošno gledano je situacija v Sloveniji podobna kot drugod v Evropi. Slovenska podjetja namenijo okoli 40 odstotkov za digitalno oglaševanje in ta odstotek še vedno raste, a se več kot 50 odstotkov tega denarja prelije v tujino. Sicer se situacija v zadnjih letih malenkostno izboljšuje, saj gre zdaj delež direktno k domačim osebam, vplivnežem, ustvarjalcem podkastov in podobnih vsebin, ki so zanimive za oglaševalce. Je pa žal tako, da so ta trenutek slovenski mediji in ustvarjalci vsebin v slabšem položaju, saj so podvrženi določenim pravilom, ki za mnoge velike organizacije zunaj Slovenije in Evropske unije ne veljajo. Predvsem gre za pravila o zasebnosti, odgovornosti do vsebine ter medijske zakonodaje. Uvedba velikih jezikovnih modelov utegne še dodatno prizadeti nekatere oblike avtorskih pravic in njihovo izkoriščanje,« pojasnjuje Zoran Savin, direktor IAB Slovenija, in dodaja, da je treba izpostaviti tudi dejstvo, da bo treba v prihodnje ponudbo slovenskih ponudnikov oglaševalskega prostora izboljšati in tako konkurirati drugim.
