Večina prebivalstva je namreč pripadala pravoslavni, katoliški, evangeličanski, islamski, judovski in grškokatoliški verski skupnosti. Medtem ko je bil pravni položaj večine verskih skupnosti in države dokaj zadovoljivo rešen, je bilo največ pravnega nereda zaznati v primeru rimskokatoliške cerkve. Po že leta 1922 začetih pogovorih med Beogradom in Vatikanom je šele v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja dozorel čas za podpis konkordata, to je pogodbe med državo in katoliško cerkvijo o ureditvi medsebojnih pravnih odnosov. Tolikšnemu zavlačevanju je v veliki meri botroval položaj pravoslavne cerkve, ki si je zaradi največjega števila pripadnikov nekako lastila položaj državne vere, s čimer se pripadniki preostalih ver niso strinjali. Kakor koli, kraljeva vlada je zavedajoč se negativnih posledic za red in enotnost v kraljevini naredila vse, da bi bil konkordat poleti leta 1937 v parlamentu vendarle potrjen, čeprav zaradi nasprotovanja pravoslavcev to ni bilo niti najmanj lahko. Tik pred podpisom je v Beogradu prišlo do konkordatne krize, katere vrhunec je predstavljala tako imenovana krvava procesija 19. julija, ko je po pisanju takratnega časopisja na ulicah Beograda tekla tudi kri. Zahvaljujoč vztrajnosti kraljeve vlade je bil konkordat 23. julija s 167 glasovi za in 129 proti v parlamentu vendarle izglasovan. Obdobje, ki je sledilo, je zaradi novih nasprotnih prizadevanj srbskega naroda in pravoslavne cerkve privedlo do odpovedi njegove ratifikacije v letu 1938. Britanski zgodovinar Malcolm je v zvezi s tem svojčas napisal, da je največjo razdiralno silo v jugoslovanski politiki predstavljal srbski nacionalizem, ki da mu je, nahujskanemu od pravoslavne cerkve, uspelo preprečiti ratifikacijo konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom, kar naj bi kot predhodnica poznejših dogodkov predstavljalo začetek konca Jugoslavije.
Nadškof-koadjutor dr. Stepinac o konkordatu z Vatikanom
Zagreb, 24. decembra r. Zagrebški nadškof-koadjutor dr. Stepinac, ki se mudi sedaj v Vatikanu, je pred svojim odhodom dal »Jutarnjemu listu« daljšo izjavo o konkordatu, ki je bil nedavno predložen narodnemu predstavništvu v ratifikacijo. O tem vprašanju bo razpravljal tudi jugoslovanski episkopat na svoji konferenci, ki bo 8. januarja v Zagrebu.
