Opazoval je namreč, kako domačini gradijo hiše iz blata, trstičja in drugih naravnih materialov, ker si trdnejših gradbenih materialov, kot so beton in opeke, niso mogli privoščiti. Ta izkušnja je bila zanj pomembna, saj je ugotovil, da odpadek ni nujno odpadek, ampak vir za nadaljnjo uporabo, če ga le znaš pametno uporabiti. Tudi zato je bilo morda skorajda samoumevno, da je šel v Nairobi študirat arhitekturo, zdaj pa je s svojim podjetjem MycoTile, ki proizvaja alternativne gradbene materiale, postal eden vodilnih gradbenih podjetnikov v Afriki s specializacijo za trajnostne gradbene materiale in vključevanje lokalnih skupnosti.
Domislil se je prav posebnih gradbenih komponent za nove hiše, pri katerih uporablja kmetijske odpadke – od sladkornega trsa, slame do kavnih luščin, vse pa poveže z biološkim vezivom micelija gliv. Te zanj na industrijski ravni proizvaja podjetje na obronkih prestolnice, za zdaj ravno dovolj, da lahko mesečno proizvede okoli 3000 kvadratnih metrov gradbenih plošč. Z njimi je nova hiša tudi za tretjino cenejša od klasične iz opek in cementa.
Njegov cilj je omogočiti prav cenejšo izdelavo domov, ne da bi zaradi tega trpela varnost hiš ali kakovost bivanja. Prepričan je, da je skrb za okolje družbena odgovornost, zato z uporabo biološko razgradljivih materialov zmanjšuje količino industrijskega odpadka in emisij ogljikovega dioksida. Verjame pa tudi, da je družbena odgovornost skrb za lokalno skupnost. Zato pri sebi zaposluje tudi ljudi iz okolij, od koder črpa odpadne kmetijske proizvode za svoje zidake, tamkajšnjim kmetom pa z odkupom odpadkov, ki bi sicer pristali na smetišču, ponuja dodaten vir zaslužka.
