Če so bili nekdaj s tekom povezani samo proizvajalci športne obutve in oblačil, danes skoraj ni več gospodarske panoge, ki ne bi svoje rasti in prodaje povečevala tudi na račun priljubljenosti teka. Prehranska industrija je bila med prvimi, ki je stopila na vlak vse večje tekaške priljubljenosti, sledili so proizvajalci pametnih naprav, prodajalci tehnične opreme, načrtovalci treningov in promotorji dobrega počutja, organizatorji dogodkov, marketinški guruji, zdravstveni in rehabilitacijski strokovnjaki in v zadnjih letih tudi umetna inteligenca.
Ta konec tedna je v Sloveniji praznik teka. Ulice glavnega mesta bo zasedel 29. NLB Ljubljanski maraton, za katerega je prijavljenih rekordnih 29.555 tekačev iz 84 držav. Od tega jih bo na nedeljskih tekih nastopilo 19.397, rekordnih 3573 bo maratoncev, 8613 polmaratoncev, preostali bodo tekli na 10 kilometrov. Organizatorji pa si ob rekordnem obisku obetajo tudi tekaške rekorde. Leta 1996 je bilo drugače. Na prvem ljubljanskem maratonu je nastopilo 676 tekačev.
Trimčkanje in džoging
Do osamosvojitve smo Slovenci nekaj malega že tekli. Morda še največkrat za kakšnim delavskim ali šolskim avtobusom. Rekreacija je sicer v splošno zavest in množično kulturo začela prihajati leta 1977, ko je televizija začela predvajati oddajo Jugoslovanska trimska televizija. Šlo je za serijo oddaj, ki je skrbela za zdravje gledalcev, saj TV Trimčka, kot so mu Slovenci takrat rekli, ljudje niso spremljali iz naslanjačev, ampak aktivno. V vsaki oddaji se je namreč predstavilo nekaj tekmovalcev, ki so se pomerili v različnih športnih izzivih. Oddajo sta vodila Metka Leskovšek in Mito Trefalt. Prva vaja, s katero je fizkultura začela svojo pot na televizijskih ekranih, pa je bila vaja s počepi s knjigo na glavi.
