Krave, kakor imenujemo samice domačega goveda, niso bile od nekdaj tako pohlevne in apatične. Takšne smo jih skozi zgodovino naredili ljudje. Če smo hoteli, da bodo vodljive, je bilo treba, kar smo že zelo zgodaj ugotovili, poskočne in nevarne ubiti in pojesti, za čredo in razplod pa uporabiti krotke in mirne. Posledica tega je, da ima danes udomačeno govedo enega najbolj zabodenih pogledov v živalskem svetu, ljubi pa se mu tudi ne kaj več od prežvekovanja trave. Le biki v Pamploni, ki so bili deležni nekoliko drugačne paritvene selekcije, še kažejo svojo prvotno nrav.
Tako kot smo spreminjali in še spreminjamo svet okoli nas ter druga živa bitja, smo se skozi čas spreminjali tudi sami. Antropologi razlagajo, da so si morali starodavni lovci in nabiralci za preživetje zapomniti oblike, lastnosti in vedenjske vzorce več tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Zapomniti so si morali, da so na primer nekatere gobe strupene, medtem ko so podobne gobe, ki rastejo na drugem mestu, lahko odlično zdravilo za prebavne težave. Če so hoteli preživeti, so si morali zapomniti še mnenja in vedenjske vzorce več deset pripadnikov skupine in odnose med njimi. Možgani so morali poznati in shranjevati še številne podatke o okolici. Vedeti so morali, kaj se skriva za bližnjim gorovjem, da jih na primer hoja v smeri, kjer zjutraj vzide sonce, pripelje do vode, če pa se podajo še malo naprej, pridejo do doline, po kateri se pase veliko okusnih, a tudi divjih, nevarnih in težko ulovljivih živali. Tako so se zaradi evolucijskih sprememb človeški možgani prilagodili za hranjenje ogromnih količin botaničnih, zooloških, topografskih in družbenih podatkov. Z nastankom prvih civilizacij in kmetijsko revolucijo pa je postala ključna nova vrsta podatkov: številke.
Upad inteligence
Od takrat naprej je šlo, vsaj tako menimo danes, samo še navzgor. James Flynn, v Ameriki rojen novozelandski filozof in raziskovalec inteligence, je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja objavil raziskavo, v kateri je opisoval opazno povečanje inteligence v visoko razvitih državah med letoma 1930 in 1980. V ZDA se je povprečen rezultat testov inteligenčnega količnika (IQ) v tem obdobju dvignil za tri točke, podoben trend so zabeležili tudi v povojni Japonski in na Danskem. Pojav je znan kot Flynnov efekt, vendar danes številni strokovnjaki opozarjajo, da se je trend naraščanja inteligence ustavil, še več, v nekaterih državah naj bi celo drastično padel.
