Predvsem zaradi dobrih povezav jugoslovanske begunske kraljeve vlade s tamkajšnjimi mediji je na Zahodu dolgo veljalo prepričanje, da pravi oboroženi odpor proti okupatorjem vodi iz Londona usmerjana Jugoslovanska vojska v domovini (JVvD) pod poveljstvom polkovnika Dragoljuba Draža Mihajlovića. Begunska vlada ga je decembra 1941 povišala v generala in imenovala za vrhovnega komandanta te vojske. Ameriški visoki vojaški častniki so pri svojih načrtih za invazijo v Evropi, ki naj bi se je po zmagi v severni Afriki lotili prek dalmatinskih obal Jadranskega morja, resno računali na pomoč in podporo Mihajlovićevih četnikov. Do te invazije ni nikoli prišlo, kajti Churchill je bil s svojim načrtom o izkrcanju v Normandiji prepričljivejši. Tako v tujem tisku kot v slovenskem izseljenskem so se pri omembi našega najširšega odporniškega gibanja izogibali besedi partizani. Kar nekaj časa so raje uporabljali naziv gverilci. Še Tita niso v začetku kaj dosti omenjali. V nekem ameriškem listu se je celo znašla vest, da jugoslovanske upornike vodi neki Brož z vzdevkom Brožović. So pa omenili pri nas še danes zelo malo znano ustanovitev odporniškega gibanja Hrvaške kmečke stranke pod vodstvom Ivana Pernarja, ki naj bi se na območju hrvaškega Zagorja večkrat spopadlo z ustaši in celo osvobodilo nekaj ozemlja. To je bil tisti Pernar, ki je bil leta 1928 v znamenitem streljanju v jugoslovanskem parlamentu, zaradi katerega je umrl najvidnejši hrvaški politik Stjepan Radić, nevarno ranjen v prsi.
Mihajlovič združil Srbe in Bolgare
Iz ilegalnega ljubljanskega časopisa »Zarja svobode«, štev. 7, II. letnik, ki je izšla sredi junija 1942, prinašamo:
