Ne glede na število različnih dobrodelnih projektov, s katerimi se ukvarja Stephen Budd, bi med njimi lahko poiskali skupno točko. To je premostitev razlik – predvsem v naših glavah – in grajenje mostov med zahodno in drugimi kulturami po svetu. Navdušen nad afriškimi ritmi in razočaran nad odnosom glasbene industrije do afriških glasbenikov je zagnal projekt Africa Express in ga dobesedno popeljal po britanskih železnicah. Kulturni aktivizem Stephena Budda in prijateljev pa ni ostal osredotočen zgolj na Afriko. V Indiji je na podoben način zagnal festival NH7 Weekender, v projektu Sofar Sounds sodeluje z Amnesty International, bori se za obstoj manjših klubov. V času prve begunske krize je na svoj afriški vlak povabil tudi ad hoc sestavljeni orkester beguncev iz Sirije. Čeprav se nerad izpostavlja s svojimi dosežki, ki se mu ne zdijo nič drugega kot del človeškega dostojanstva, se v promocijske namene pojavlja tudi v medijih. Še najraje suče glasbo na raznih prireditvah. Svojo dejavnost je predstavil celo v parlamentu Združenega kraljestva. O njem je bil leta 2018 posnet dokumentarni film z naslovom Wonders Of oziroma Čudeži. Stephen Budd je v resnici eden redkih v glasbeni industriji, ki je svetu glasbe in ljudem dal precej več, kot je od njih zahteval ali vzel. In kot pravi, se še ne misli ustaviti.
Že samo bežen ošvrk na vašo spletno stran nas prepriča, da ste v samem kolesju glasbene industrije. Naslovnice albumov skupin, kot so Manic Street Preachers, Hurts in Muse, so »predgovor« zvezdniške zasedbe producentov, za katere skrbite: Mike Hedges, Rob Ellis in Richard Rainey, če izpostavim samo nekatere. Približno vemo, kako ta posel poteka z glasbeniki, kako pa je menedžirati producente?Ker poslovno menedžiram tako glasbenike kot producente, odlično poznam obe strani kovanca, zato moram poudariti, da sta disciplini med seboj strogo ločeni. Glasbenik ima neurejen urnik, ki ga prilagaja svojemu navdihu ali potrebam, kar pomeni, da albume izdaja – glede na mnoge spremenljivke – na morda dve, tri ali več let. Potem se odpravi na koncertno turnejo, vmes sklada nove pesmi, kar celoten proces zelo razvleče. Odvisni so samo od sebe, saj vedo, da so sami svoj projekt. Glasbeni producent počne nekaj povsem drugega. Vsak teden ali mesec se v studio odpravi z drugim glasbenikom ali skupino in hkrati lahko dela na več projektih. Ko se zjutraj zbudi, pomisli na svoj naslednji projekt in kako iz njega iztisniti največ. Moja naloga je, da mu poiščem prave projekte, ki kolikor se da ustrezajo njegovi usposobljenosti, ter skrbim za celoten poslovni del okoli produkcije. Se pravi, sestaviti načrt dela, izposlovati proračun, uskladiti pogodbo med njim in naročnikom, vključno z vprašanjem licenčnin, ter po potrebi poskrbeti za najem studijskih glasbenikov. Včasih se moram kot mediator spopasti tudi s problemi, do katerih pride med snemalnim procesom, kako odpraviti trenja med svojim varovancem in/ali njegovim menedžerjem ali glasbeno založbo. Cilj je vsem nam skupen – posneti in izdati odličen album.
