Zlasti v novejši računalniški dobi praktično ni področja, za katerega ne bi bili na voljo tudi statistični podatki. Ti v nekaterih primerih segajo daleč v preteklost, čemur se ni čuditi. Začetek statistike v obliki zbiranja različnih popisov sega daleč v čase pred našim štetjem. Že v starem Babilonu, Egiptu in na Kitajskem so zbirali podatke o številu prebivalstva, njegovem premoženju in lastništvu zemlje. Podobno je bilo v starem Rimu, kjer so redne popise med drugim uporabljali kot pripomoček pri določanju davkov in vojaških obveznosti. Za obdobje med 16. in 18. stoletjem velja, da predstavlja začetek moderne statistike. Na Slovenskem prvi statistični popisi segajo v čas Marije Terezije. Je pa pri statističnih podatkih tako, da jim mnogi ne zaupajo preveč, čeprav so v svojem bistvu najbolj zanesljivi, kolikor je mogoče. Za nezaupanje je v mnogih primerih kriva njihova napačna interpretacija bodisi v medijih bodisi tistih, ki imajo oblast v rokah. Ravno zaradi takšnih primerov so ljudje na račun statistike skovali mnoge precej pikre šale. K nezaupanju prebivalstva do statističnih podatkov so v nekaterih primerih prispevali tudi mediji, ko pred objavo nekaterih pridobljenih podatkov niso preverili njihovih zanesljivosti. En takšen primer lahko vidimo v nadaljevanju, ko so se v medijih objavljeni podatki o velikosti jugoslovanskih mest med sabo kar precej razlikovali.
(Koliko Ljubljana na leto potrebuje.)
Po uradnem izkazu so minulo leto pripeljali v Ljubljano: 19.080 hektolitrov vina, 1195 hektolitrov vinskega mošta, 65 hektolitrov sadnega mošta, 16.238 hektolitrov piva, 990 hektolitrov kisa, 3713 volov, krav, bikov in nad leto starih telet, 8310 telet, 2734 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 2297 jagnjet, kozličkov in prašičkov, 196 divjih prašičkov, 7403 prašiče, 540 metr. stotov svežega mesa, salam in klobas, 17.247 puranov, gosij in kapunov, 89.256 kokošij in golobov, 260 srn in divjih koz, 1885 zajcev, 261 kg rudeče in črne divjačine, 107 fazanov, divjih petelinov in ruševcev, 286 jerebic in kljunačev, 15 lisk, 5052 kg rib, lupinaric in sardin, 15.989 kg belic, rakov, polžev in žab, 1599 met. stotov riža, 50.471 met. stotov moke, kruha in suharja, 4809 met. stotov ovsa, 29.247 met. stotov sena, slame in otrobov, 281 met. stotov zelenjadi, 6706 met. stotov svežega sadja, 1157 met. stotov suhega sadja, 625 met. stotov masla, masti in loja, 374 met. stotov svinjske masti, slanine in mozga, 381 met. stotov mila, 398 met. stotov sira, 1 mil. 486 608 jajc, 1459 met. stotov konopnega, lanenega in goršičnega olja, 77 met. stotov oljčnega olja, 35.857 kubičnih metrov drv, 1979 met. stotov oglja in 199.339 met. stotov premoga.
Slovenec, 26. avgusta 1890
Prebivalstvo Avstrije po narodnostih.
Naše cenj. čitatelje bo gotovo zanimalo, koliko je Slovanov in koliko drugih narodov v Avstriji, ko smo v jedni zadnjih številk prinesli veselo poročilo, da so sedaj v posl. zbornici na Dunaju prvikrat Slovani podlaga in zaslomba vladi ter da se je ista morala ozirati na nje. Nastopne številke kažejo natančno današnje razmere med posameznimi narodi naše države: Čehov je 4.370.000 – Slovakov 2.753.000 – Poljakov 2.341.000 – Malorusov 2.774.000 – Slovencev 1.500.000 – Hrvatov 3.395.000 – Italijanov 600.000 – Romunov 2.640.000 – Madjarov 5.500.000 – Nemcev pa okroglo 8.000.000. – Nemci so torej s svojimi 8 milijoni v manjšini proti trostroki večini drugih narodnostij. Avstrija je na ta način vse kaj drugega nego nemška država, dasi ima nemščina prvenstvo posebno v uradu. Slovanov je v Avstriji 17.133.000.
Primorec, 27. aprila 1897
Izid ljudskega štetja.
Koliko prebivalcev imajo občine na Štajerskem, kažejo naslednje številke: Manj kot 2000 prebivalcev ima 1478 občin, 2000 do 3000 ima 52, 3000 do 4000 ima 18, 4000 do 5000 ima 7, 8000 do 10.000 ima 9, 10.000 do 20.000 ima 5, več kot 20.000 imate 2 občini. Vseh občin na Štajerskem je pa 1571.
Straža, 21. aprila 1911
Katera so največja mesta v Jugoslaviji?
Po zadnjih podatkih ljudskega štetja je Subotica v Banatu z 118.000 prebivalci največje mesto v Jugoslaviji. Nato slede: Beograd (110.000), Zagreb (108.000), Sarajevo (59.000), Ljubljana (53.000), Bitolj (51.000), Skoplje (50.000), Novi Sad (40.000), Osijek (38.000), Prizren (35.000), Senta (34.000), Bečkerek (33.000), Vršac (33.000), Kikinda (31.000), Maribor (30.000), Sombor (30.000), Niš (28.000), Tetovo (28.000), Štip (28.000), Split (26.000), Prilep (25.000), Mitrovica (22.000), Priština (20.000), Djakovica (20.000), Peč (20.000), Kragujevac (18.000), Banjaluka (18.000), Mostar (17.000), Zemun (17.000), Požarevac (16.000), Varaždin (16.000), Dubrovnik (15.000), Kumanovo (15.000). Vsa ostala mesta so manjša.
Nova doba, 29. marca 1921
O statistiki Jugoslavije.
O velikosti in prebivalstvu Jugoslavije so se tekom zadnjih mesecev ponovno objavljali v dnevnem časopisju podatki na podlagi rezultatov zadnjega štetja z dne 31. januarja 1921. Ti podatki pa so bili deloma nepopolni, ne da bi se občinstvo opozorilo na nepopolnosti; zato povzročajo zmotne predstave, ki se pričenjajo stabilizirati. Zdi se nam torej potrebno, da jih korigiramo. (…)
Naposled naj sledijo še definitivne številke za nekatera največja mesta. Največ ljudi ima Beograd, to je 111.740; na drugem mestu je Zagreb s 108.338 prebivalci in na tretjem mestu Subotica s 101.857 prebivalci; drugačne številke ne odgovarjajo resnici. Na četrtem mestu sledi Sarajevo s 60.087 prebivalci, nato Ljubljana s 53.306, dalje Skoplje z 41.066, Novi Sad z 39.147, Osijek s 34.412, Split z 31.542, Sombor s 31.332, Senta s 30.697, Maribor 30.611 in Bitolj z 28.418 prebivalci. (…)
Glas naroda (New York), 8. junija 1922
V Jugoslaviji
je bilo v začetku let. leta nad 2 milijona radijskih naročnikov. Med republikami ima največ radijskih sprejemnikov Slovenija, kjer pride radijski aparat že na vsakega četrtega do petega prebivalca. Največ – v absolutnem številu – naročnikov ima Srbija in sicer okoli 850.000, kjer pride 1 radijski aparat na vsakih 9 prebivalcev, na Hrvatskem na sedem, v Makedoniji na 15, v Bosni in Hercegovini na 16 in v Črni gori na 19 prebivalcev. (…)
Svobodna Slovenija (Buenos Aires), 12. oktobra 1963
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
