Na Videmskem danes tako samo v eni šoli poučujejo tudi v slovenščini, pomanjkanje slovenskih šol v Kanalski dolini, Reziji in Terski dolini pa poskušajo blažiti s tečaji slovenščine za otroke in odrasle. Po mednarodnem pravu je bila slovenska narodna skupnost v Italiji zaščitena že s Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947 in londonskim memorandumom iz leta 1954, korak dlje pa je predstavljal podpis Osimskih sporazumov. Čez nekaj manj kot mesec dni bo minilo natanko petdeset let od njihovega podpisa. Besedilo Osimskih sporazumov, s katerimi so dokončno uredili razmejitev med državama, gospodarsko ter kulturno sodelovanje in varstvo pravic manjšin, sta Jugoslavija in Italija usklajevali razmeroma dolgo. Kljub temu da sta končno obliko praktično pripravili že leta 1973, sta do njihovega sprejetja iz različnih razlogov minili dobri dve leti. Med zaviralne elemente so med drugim sodili izpadi italijanskih nacionalistov, ki so nasprotovali pravici naših rojakov do slovenskega jezika, skrajneži so bili nezadovoljni tudi s potekom državne meje, zaradi česar je spomladi 1974 prišlo do določenih napetosti med sosedama. Ti skrajneži so slovenski skupnosti nasprotovali in ji nagajali tudi v obdobju po podpisu Osimskih sporazumov.
Še tretji proces zaradi slovenščine
Videmsko sodišče bo pojutrišnjem sodilo našemu stanovskemu tovarišu, glavnemu uredniku »Novega Matajurja« in znanemu beneškemu kulturnemu in javnemu delavcu Izidorju Predanu.
Obtožnica mu očita, da je »širil neresnične in tendenciozne vesti«. Prekršek naj bi obstajal v tem, da je Izidor Predan prinesel v tiskarno besedilo za lepak, v katerem so beneška slovenska kulturna in emigrantska društva izrazila svoj protest, ker je karabinjerski podčastnik v vasi Ščigla fantom zborčka »Nediški puobi« prepovedal slovensko petje. (…)
Primorski dnevnik, 17. oktobra 1976
Posvet slavistov
Portorož, 17. okt. – Šeststo slovenskih učiteljev in profesorjev slovenskega jezika in književnosti osnovnih, srednjih in visokih šol je na 4-dnevnem strokovnem zborovanju v Portorožu in Trstu ter še posebej na včerajšnjem občnem zboru svojega republiškega združenja slavističnih društev zahtevalo, da se slovenščina polneje uveljavlja doma in onstran meje. Podprli so napore za družbeno in jezikovno enakopravnost slovenskih rojakov v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Pripravljajo obširen simpozij o slovenščini v javni rabi, ki bo predvidoma februarja v Ljubljani. (…)
Z izjavo o položaju slovenščine v Italiji ter o položaju Beneške Slovenije so slavisti protestirali zoper diskriminacijo slovenskega jezika v javnem življenju na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, pri čemer so opozarjali, da so procesi zoper slovenščino v nasprotju z duhom jugoslovansko-italijanskega osimskega sporazuma. (…)
Delo, 18. oktobra 1976
Časi se spreminjajo
Pred okrajnim sodiščem v Vidmu se je v torek, 19. t. m., moral zagovarjati glavni in odgovorni urednik ter znani prosvetni in politični delavec v Beneški Sloveniji Izidor Predan, ki je bil obtožen, da je preko nekega letaka širil neresnične in tendenciozne vesti. V resnici je šlo za letak, ki so ga sestavila prosvetna društva iz Beneške Slovenije in ki je grajal dejstvo, da so na prijavo orožnikov pristojne oblasti odredile nekajdnevno zaprtje gostilne v Ščigli pri Podbonescu. Karabinjerski podčastnik iz Podbonesca je namreč v gostilni prekinil petje pevskega zbora »Nediški puobi« in lastnici gostilne tudi izjavljal, da se v lokalu dogajajo »hude stvari«. Prosvetna društva so z letakom hotela opozoriti širšo javnost, da takšno ravnanje karabinjerskega podčastnika dejansko pomeni ustrahovanje beneškoslovenskega prebivalstva.
Obtoženi Izidor Predan je pred sodiščem natančno obrazložil celotno zadevo, njegova zagovornika odvetnika Nigris in Fassetta pa sta orisala položaj beneških Slovencev v predvojni in povojni dobi ter poudarila, kako se slovenska narodnostna skupnost ponosno, na demokratičen in omikan način zavzema za svoje pravice. Naglasila sta tudi, kako je očitno, da je karabinjerskega podčastnika motila slovenska govorica.
Javni tožilec je za obtoženca zahteval oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov, sodišče pa je po kratkem posvetu izreklo oprostilno razsodbo, ker dejanje ni kaznivo. (…)
Novi list, 21. oktobra 1976
Spet slovenščina pred sodiščem
Pred tržaškim sodiščem se bo moral zagovarjati bivši tržaški občinski odbornik in svetovalec Slovenske skupnosti v Trstu dr. Rafko Dolhar, ki je pred kratkim prejel sodno obvestilo, ki pravi, da je prekršil obstoječo zakonodajo pri poročnem obredu v lanskem avgustu. V sodnem obvestilu piše, da je ta poročni obred opravil v slovenskem jeziku, v odsotnosti tolmača za slovenski jezik, namesto v italijanskem jeziku. Naj pojasnimo, da sta bila tako ženin kot nevesta Slovenca. (…)
Novi list, 21. oktobra 1976
ZACCAGNINI O OSIMU
Tržaško pokrajinsko tajništvo krščanske demokracije je priredilo pretekli teden niz aktualnih razprav pod naslovom »Tržaška srečanja 76«. Sklepne prireditve se je v nedeljo udeležil vsedržavni strankin tajnik Zaccagnini ob zaključku obiska po Furlaniji. V svojem govoru je analiziral tako splošen položaj v državi kot tudi stanje v krajih, ki jih je prizadel potres, poseben poudarek pa je dal pomenu osimskih sporazumov. Podobno kot pokrajinski tajnik Rinaldi v svojem nagovoru, je Zaccagnini odločno poudaril pomembnost in pozitivnost osimskih dogovorov za bodočnost Trsta ter za utrjevanje in razvoj prijateljstva in sodelovanja ob posebni vlogi mostu, ki jo ima ta dežela in naše mesto. (…)
Desničarski skrajneži so z glasnim ugovarjanjem in žvižgi skušali prekiniti izvajanja krščansko - demokratskih voditeljev, ko sta se zavzemala za čimprejšnjo uresničitev vseh pobud, ki jih predvideva osimski sporazum. Zaccagnini je odločno in suvereno zavrnil fašistične izpade. (…)
Novi list, 28. oktobra 1976
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
