Dandanes se sicer redko kdo še vpraša o tem, kako se kdo piše, da bi sklepal o njegovem poreklu, najde se le še kdo, ki se spotakne ob končnico -ić. Mene pa je le začelo zanimati, koliko je tistih, ki se pišejo na -er, -ll, -ch ali celo na -man, kar so pripone izvirnih nemških priimkov. In sem se začel spraševati, kako to, da teh v javnem življenju tako veliko srečamo in kaj naj to pomeni. Vsaj v bivši državi smo Slovenci veljali za bolj pridne, preudarne, urejene in marljive. Naj to pripišemo vplivu nemškega značaja, ki se je prenašal iz roda v roda? Iz števila in pogostnosti nemških priimkov med nami lahko prepoznamo določen vzorec, če se jih je toliko ohranilo in se jih toliko pojavlja. Z njimi sem se srečeval vsepovsod, kjer koli sem že bil in kar koli sem počel v svojem življenju. Kolikor se spomnim, so bili mnogi z nemškim priimkom ves čas z mano: med sošolci iz gimnazije, med aktivisti študentskega gibanja, kolegi in profesorji s fakultete, tistimi, ki sem jim bil mentor, in potem v strokovnem življenju, med naročniki, v političnih krogih, v kulturnem udejstvovanju, med sosedi, prijatelji in celo sorodniki. To so njihovi priimki: Alauf, Albreht, Bajželj, Baumgartner, Bleiweiss, Böhm, Cizar, Cvelbar, Čufar, Dežman, Draksler, Einspieler, Engelsberger, Fettich, Fidler, Fink, Fišer, Fišinger, Flajs, Frelih, Freyer, Friedl, Fürst, Götz, Glažar, Grill, Grolleger, Gruber, Grünfeld, Hafner, Haler, Hartman, Hegler, Hiršman, Hočevar, Höfler, Hoyer, Humer, Javh, Jenšterle, Kajzer, Kac, Kancler, Kikelj, Keber, Kleindienst, Klavžar, Klaus, Kolbl, Kočevar, Kontrec, Kramberger, Kreitmajer, Kristl, Krisper, Kump, Kunst, Lahajner, Lampreht, Lebar, Longar, Lombergar, Lorber, Luthar, Mächtig, Maher, Majer, Mencinger, Merhar, Majer, Miller, Möderndorfer, Nabernik, Nemec, Nussdorfer, Ojcl, Osterman, Ožbolt, Pergar, Pičman, Pipenbaher, Pirkmajer, Pirnar, Pirš, Pinter, Pipp, Plohl, Pollak, Purg, Rajh, Rainer, Rous, Rupreht, Rauch, Razinger, Reichenberg, Rener, Riegler, Rihar, Rihter, Rink, Rizman, Rodman, Rozman, Starman, Spanring, Šajn, Štrajn, Šedlbauer, Šorn, Špeh, Špindler, Šprah, Šrot, Štirn, Štok, Štolfa, Štrovs, Šturm, Švajger, Švab, Thaler, Toman, Trekman, Trošt, Vajgl, Verderber, Vilhar, Vidmajer, Vinter, Vrišer, Wagner, Waltl, Wallner, Weber, Weingerl, Wolf, Wraber, Volgemut, Žibert, Zwitter. Saj to ne more biti zgolj slučaj, nesorazmerno veliko jih je in prepogosto jih srečujem. Gre za statistično zakonitost ali za popačeno sliko? Gre morebiti celo za kulturni vzorec, ne vem. Kakor koli že, potomcev slovenskih Nemcev je vsaj po priimkih sodeč med nami veliko in sodijo nedvomno med najbolj ustvarjalne ljudi na Slovenskem! Srečali jih boste med politiki, ministri in poslanci, sodniki, znanstveniki, umetniki, pisatelji in pesniki, gledališčniki in slikarji, inženirji in arhitekti, novinarji in športniki itn. Tolmačenje o tem prepuščam imenoslovcem, rodoslovcem in pomenoslovcem. Mogoče bo pa moje paberkovanje koga le zanimalo, saj nobenemu ne škodi, še najmanj tistim, ki se tako pišejo. Nobenega nočem niti omalovaževati niti poveličevati, ne zanimata me niti pogostnost niti porazdeljenost nemških priimkov. To prepuščam poklicanim, ki jih je veliko, tostran in onstran naših meja.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo