Najbrž se strinjate, da kdor koli je sposoben v zakon zapisati takšne nelogičnosti in nejasnosti, kot jih je Slovenija zapisala v zakon o varstvu javnega reda in miru, brez dvoma potrebuje strokovno pomoč, saj tu ne gre le za nepismenost, kot se morda zdi na prvi pogled. Kdor je sposoben zapisati v zakon, da nekaj »ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov«, potem pa zakon, ki vsebuje tak zapis, še z večino potrditi v parlamentu, je namreč zelo verjetno operativno nesposoben in bi mu bilo treba za začetek nemudoma odvzeti vozniško dovoljenje ter licenco za varno uporabo motorne žage ali pa vsaj zakonodajno funkcijo.
Morda se vam zdi, da se zafrkavam, vendar se smrtno resno sprašujem, kaj se bo zgodilo, ko bom naslednjič poklical policijo, ker bo sosed v pritličju vse popoldne in ves večer igral na bobne. Kar vidim se namreč, kako s sosedom in policistom skupaj poskušamo ugotoviti, ali celodnevno igranje bobnov »po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov«, in se sprašujem, kaj bo storil ubogi policist, ko mu bo sosed bobnar razložil, da njegov boben ni akustičen, temveč je električen in da o električnem bobnu v zakonu o varstvu javnega reda in miru nič ne piše. Tako kot ne piše nič o električni kitari, na primer. Tako kot tudi nič ne piše o električni bormašini ali akustičnem kladivu.