To, da lahko zahteve marginalne peščice tako radikalno posegajo v panogo, kot je pridelava hrane, kaže na domačijskost naše politične krajine. Bomo ravnali kot kakšen d. o. o., ki bo – ne glede na posledice – brez prehodov in prilagajanja obglavljal cele panoge, ne glede na to, kako ranljivi smo lahko brez njih? Kmetijstvo, ki je poleg kovinarske in lesarske industrije glavna žrtev slovenskega vstopa v EU, zdaj razžirajo še »notranji sovražniki«, vplivneži iz terciarne sfere, pogosto financirane iz tujine, ki nas, na vrat na nos, sili v brezglave, prehitre, večinoma tudi škodljive spremembe.
Življenjske zgodbe: pred 40 leti so se učili, danes ledvice presajajo z roboti