S podobnimi prigodami, kot je ta iz avtorjevega domačega bloka, se soočajo marsikje po državi, vendar se v medijih o tem ne piše prav veliko. Nazadnje smo v Dnevniku o ščurkih poročali sredi julija, ko so se v večjem številu pojavili v nekaterih stavbah na Rimski cesti in v okoliških ulicah v Ljubljani. Pisalo se je tudi, ko so se pojavili v psihiatrični bolnišnici Ljubljana, oktobra lani pa, ko so se z njimi soočili v ljubljanskem študentskem domu na Kardeljevi ploščadi. Odmevna invazija se je zgodila v začetku covida, ko so se v večjem številu pojavili v naselju Pod Trško goro v Novem mestu. Lezli so v kleti, kopalnice in kuhinje, se skrivali v drvarnicah, pod omarami, koriti in na drugih temnih in vlažnih prostorih. Našli so jih v individualni fekalni in tudi meteorni kanalizaciji. Kljub takrat ustreznemu ukrepanju in rednim dezinsekcijam je težava prisotna še danes. Tamkajšnje strokovne službe kot glavna vzroka za prisotnost ščurkov izpostavljajo hrano v kanalizacijskem omrežju in slabo stanje cevovodov.
Nevarnost za javno zdravje
Ljudje imamo do ščurkov že dolgo negativen odnos. Tudi zato, ker jih povezujemo z neredom in umazanijo. Bojimo se jih, ker mrgolijo, se pojavljajo v večjem številu in prilezejo praktično od povsod, kjer si lahko zamislimo. Ko preberemo še, da prinašajo številne nalezljive bolezni, nas spreleti srh in se nam naježi koža. Želimo si čim hitrejšega ukrepanja. Ogroženo je naše zdravje.
Vendar kot kaže izkušnja iz domačega bloka, ščurki trenutno pri nas še ne predstavljajo nevarnosti za javno zdravje. »Kljub temu da je opisana situacija s higienskega vidika nesprejemljiva in negativno vpliva na kakovost bivanja sosedov, po strokovnih usmeritvah ZIRS praviloma ne predstavlja tveganja za javno zdravje, zato Zdravstveni inšpektorat RS v tem primeru ne more ukrepati,« so stanovalcem sporočili z zdravstvenega inšpektorata.
Podoben odgovor smo stanovalci skupaj z opisom ščurkov in nasveti, kako ukrepati, prejeli tudi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Ščurki so insekti, ki živijo predvsem na toplih, vlažnih mestih. Živijo v skupnostih, so vsejedi, nočni insekti, ki oddajajo značilen vonj. Podnevi se skrivajo v špranjah, ceveh, za letvicami, v shrambah … Najbolj aktivni so tik pred zoro in potem, ko se zmrači. Prisotnost lahko opazimo zaradi značilnih krogličastih iztrebkov ter neprijetnega vonja. Največje težave povzročajo v večstanovanjskih stavbah, saj potrebujejo le milimetrski prostor, da se pomikajo naprej po instalacijah, kanalih, zračnikih itd. Ščurki so potencialni prenašalci patogenih mikroorganizmov. Njihovi fekalni izločki kontaminirajo hrano. Njihovi alergeni lahko povzročajo alergijska obolenja pri človeku,« so zapisali. Svetovali so stalno izvajanje ustreznega higienskega stanja v prostorih, zlasti ustrezno čiščenje ter ravnanje z odpadki, ločeno zbiranje odpadkov, preprečevanje dostopa ščurkov do hrane, odlaganje ostankov hrane v nepredušno zaprto embalažo, uporabo smetnjakov s tesnimi pokrovi, zaprtje vseh mest, kjer bi ščurki lahko prišli v prostore, ter seveda dezinsekcijo prostorov in površin, kjer se ščurki pojavljajo, ki naj jo po njihovem priporočilu izvede pooblaščena strokovna ustanova.
