Njegov glavni raziskovalni interes je umetna inteligenca za znanost. Njegov robot, znanstvenik Adam, je bil prva naprava, ki je avtonomno odkrila znanstveno znanje. Robot Eve išče zdravila za zanemarjene tropske bolezni. Trenutno pa razvija robota Genesis za avtomatizacijo evkariontske sistemske biologije. Navdušuje ga uporaba velikih jezikovnih modelov za formalizacijo vsega znanja v znanstveni literaturi in avtomatizacijo validacije tega znanja. Je soustanovitelj Nobelovega Turingovega izziva (Nobel Turing Challenge): zgraditi stroj, ki bo sposoben avtonomno opravljati znanstvene raziskave na ravni Nobelove nagrade.
Z umetno inteligenco se ukvarjate že nekaj časa, imate pa tudi povezave s Slovenijo.Z umetno inteligenco sem se začel ukvarjati leta 1985 na magistrskem študiju. Moje prvo predavanje je bilo tukaj v Sloveniji, ob Blejskem jezeru leta 1987. V Sloveniji obstaja dolga tradicija umetne inteligence. Slovenski znanstveniki na področju umetne inteligence tradicionalno niso hoteli zapustiti države, saj gre za zelo lep kraj za bivanje. Zato so še vedno delali v akademskem sektorju. Zdaj pa je pri tem problem, saj lahko znanstveniki s področja umetne inteligence delajo za veliko ameriško tehnološko podjetje in ostanejo v Sloveniji. Kriza se ne kaže le tukaj, ampak tudi v državah, kot je Portugalska, ki ima prav tako zelo močno tradicijo, in drugih majhnih državah. Talenti odhajajo tudi na univerze v London, Pariz, Berlin.
Kako lahko znanstvene ustanove sploh konkurirajo velikim zasebnim podjetjem na tem področju?Le tako, da ljudem dajo svobodo pri raziskovanju. Pri delu za zasebno podjetje se lahko naloge čez noč spremenijo. Ljudje, ki so delali za Googlov DeepMind, so morali preprosto pustiti projekte in začeti delati pri drugih stvareh, ker jim je Google to naročil. Vendar hkrati obstaja problem, ker na znanstvenih ustanovah primanjkuje denarja za raziskave, hkrati pa ti veliko zasebnih podjetij ob dobri plači omogoča tudi objavo znanstvenih raziskav. Torej nisem prepričan, da bi nujno zagovarjal akademsko kariero za mlade. Vsaj ne na področju računalništva.
Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri delu v znanosti?Abstraktno oziroma filozofsko že precej dobro vemo, kaj je znanost. Znanost je način izdelave modelov fizičnega sveta. Ti modeli nam omogočajo, da napovemo, kaj se bo zgodilo, če v fizičnem svetu naredimo določene stvari. Na tem temeljita tehnologija in sodoben življenjski standard. Znanost je bila v človeški zgodovini izumljena le enkrat. To je bilo v 17. stoletju v Evropi. In to je eno največjih odkritij ali izumov človeštva. Sodi v enako kategorijo kot ogenj, kmetijstvo in pisava. Milijarde ljudi imajo danes zaradi nje veliko boljši življenjski standard kot kralji in kraljice v 17. stoletju.
