Zadnji dve leti vojne v Gazi, ko je tako kot drugi otroci tam videla številne prizore smrti in uničenja celih mest, poskuša osmisliti ali prebroditi z risalnim blokom in barvicami. Veseli in barviti motivi življenja, ki jih je risala pred začetkom vojne, so z njenih risb izginili. Slikati je začela to, kar je videla, saj je verjela, da morajo dogajanje v Gazi skozi njene oči in risbe videti tudi ljudje po svetu.
»Ko se je vojna začela, sem začutila, da moram svetu pokazati, kako živimo,« je povedala za katarsko televizijo Al Džazira. Narisala je matere in otroke, ki se s praznimi lonci za nekaj porcij skromne juhe v globoki prehranski krizi v Gazi drenjajo med redkimi delujočimi kuhinjami nevladnih organizacij.
Med njenimi risbami se je znašel tudi prizor otrok, ki med ruševinami z velikimi plastičnimi kanistri razmišljajo, kje bodo dobili pitno vodo za družino. Iz spomina je v risalni blok prelila tudi podobe bežečih družin z debelimi solzami na obrazih. Narisala jih je tudi, kako spijo na tleh ob skromnem ognju in brez strehe nad glavo, medtem ko nedaleč od njih odmevajo eksplozije.
Jara je tako s svojimi risbami poskušala predelati bolečino, verjetno pa tudi duševne travme, ki jih vojna pušča ne zgolj na otrocih. Po ocenah Združenih narodov naj bi v Gazi vsaj 80 odstotkov otrok trpelo zaradi duševnih travm. V Unicefu opozarjajo, da je milijon otrok vsak dan prenašalo grozote, ki so v njihovih srcih pustile rane zaradi strahu, izgube in žalosti. Ker otroci bolj kot kar koli drugega potrebujejo mir, v organizaciji še opozarjajo, da prekinitev spopadov v Gazi ne sme spodleteti.
