Projekt se je začel z ustanovitvijo kulturnega društva, ki si je zadalo odkupiti celotno vas, sestavljeno iz več kot 160 med seboj povezanih prostorov, ki so bili takrat v lasti številnih različnih dedičev. Borieva je s sodelavci zasnovala model, ki je združeval ekološko obnovo arhitekturne dediščine s socialnim eksperimentom skupnostnega bivanja.
Glavni cilj je bil preprečiti propadanje vasi in jo spremeniti v sodobno ekovas, ki deluje po načelih permakulture in trajnostnega razvoja. Obnova je potekala več kot dve desetletji in je temeljila na strogi uporabi naravnih materialov, kot so apneni ometi, kamen in pluta, ter vključevanju sodobnih tehnologij za rabo obnovljivih virov energije. Projekt je bil razdeljen na bivalne enote v zasebni lasti in obsežne skupne prostore, ki so namenjeni izobraževanju in turizmu. Ustanovitelji so v vasi vzpostavili sistem krožnega gospodarstva, ki vključuje skupno kuhinjo, lastno pridelavo hrane na terasastih vrtovih v okolici naselja ter biološko čiščenje odpadnih voda.
Torri Superiore danes deluje kot funkcionalna vas s stalnimi prebivalci, hkrati pa gosti mednarodne prostovoljne tabore, seminarje in ekološki turizem. Projekt je eden najpomembnejših primerov celovite obnove zgodovinskega naselja v trajnostno bivalno okolje v evropskem prostoru.