Jezikovne meje so Evropo tisočletja delile in hkrati soustvarjale, zato je bilo prevajanje hkrati prehajanje, a te meje bomo poslej prehajali drugače, kar pa ne pomeni, da bodo zabrisane. Kdo ve, morda bodo poslej še vidnejše in težje prehodne. Učenje tujih jezikov že izgublja svoj nekdanji čar in množica prevajalk in prevajalcev se manjša. Kar ne pomeni le manj dobrih prevodov, temveč tudi manj najintimnejših vezi med evropskimi svetovi, manj veziva, ki drži Evropo skupaj. Kdor namreč verjame, da lahko umetna inteligenca povsem nadomesti prevajalke in prevajalce, ne razume, kaj pomeni prevajanje. In kako pomembno je prevajanje za svet, v katerem živimo.
Prevajanje je poznavanje, sem pomislil vsakokrat, ko sem poslušal o sebi govoriti mojo prevajalko v italijanščino Patrizio Raveggi, saj sem imel pri tem vselej občutek, da Patrizia o meni ve več, kot pa vem sam. Ker zmore ona povedati še vse, kar sem sam že zdavnaj pozabil ali česar nisem nikoli zares vedel. Prevajalci morajo namreč ozavestiti in prevesti tudi tisto, kar se pri pisatelju zgodi na ravni nezavednega.
