Šele naslednje velike nemške izgube, kot na primer v največji tankovski bitki v zgodovini pri Kursku poleti 1943 in po uspešnem zavezniškem izkrcanju v Normandiji poleti 1944, so svetu dale vedeti, da so nekoč silni nemški vojaški moči šteti dnevi. Kljub temu se je zaveznikom upirala vse do maja 1945. Zanimivo je bilo spremljati pisanje slovenskega časopisja proti koncu leta 1944, ko je bilo slutiti skorajšnji propad tretjega rajha in ko ni bilo več dvomov, kdo je na čigavi strani na slovenskih in jugoslovanskih tleh. Slovensko časopisje, ki je bilo v lasti in pod nadzorom okupatorja, je seveda še naprej udrihalo po partizanski vojski, slovenski izseljenski tisk pa je prikazoval stvari takšne, kot so bile. Nekdanji urednik klerikalnega časnika Slovenec Alojzij Kuhar, brat pisatelja in politika Lovra Kuharja/Prežihovega Voranca, je takrat preko londonske radijske postaje BBC pozval slovenske domobrance, naj svoje sile združijo s partizani, preden bo prepozno. Še korak dlje je naredil drug slovenski politik iz stranke SLS in član begunske vlade Franc Snoj. Septembra 1944 je zapustil London, odpotoval v Slovenijo ter stopil v partizanske vrste z namenom prepričati domobrance, naj se jim pridružijo. Konec vojne je dočakal v glavnem štabu NOB v Kočevju, na zasedanju v Ajdovščini pa je kot minister za promet postal član prve slovenske vlade in narodni poslanec. Toda ker še vedno ni opustil zamisli o večstrankarskem političnem sistemu, so ga na razvpitem Nagodetovem procesu avgusta 1947 obsodili na osem let zapora s prisilnim delom in odvzemom državljanskih pravic. Čez štiri leta so ga pomilostili. Alojzij Kuhar je tudi po koncu vojne ostal v Veliki Britaniji in nato emigriral v ZDA, kjer je v New Yorku leta 1958 tudi umrl.
55.000 »zapeljancev« pristopilo na stran maršala Tita
BELGRAD, 29. oktobra. – List »Slobodna Dalmacija« od 23. septembra poroča, da se je na poziv maršala Tita do 15. septembra prijavilo 55.000 zapeljanih slug, ki se nazivajo domobranci, četniki, nedičevci in Rupnikovi domobranci, in se pridružilo narodni osvobodilni vojski. Pričakuje se nadaljnji pristop več drugih vojaških oddelkov.
