Povod za načrtovanje mitinga resnice v Sloveniji je bila podpora Slovenije Albancem zaradi stališč, ki jih je slovenska politika izrazila na tem zborovanju, tako uradna vladajoča kot nastajajoča opozicijska. Prve zelo resne grožnje, da bodo izvedli miting v Sloveniji, so se pojavile manj kot mesec dni po zborovanju. Glavni organizator tako imenovane protibirokratske revolucije iz Miloševićevega tabora Miroslav Šolević je februarja 1989 obljubil, da bo 25. marca 1989 v Ljubljani organiziral protestni miting.
Slovenski varnostni organi so imeli z organizacijo protestov v Ljubljani že mnoge izkušnje. Še posebno je bila na preizkušnji Uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto, saj je bila Ljubljana kot prestolnica središče vsega političnega in družbenega, s tem pa tudi protestniškega dogajanja v Sloveniji. V Ljubljani je bilo največ javnih protestov, in sicer 122 od začetka leta 1965 do konca 1989, zato ni čudno, da so miličniki najbolj občutili potrebo po usmeritvah za delovanje ob takih dogodkih. Vseeno je bilo pri odločanju o načinu delovanja milice glede varovanja javnih protestov in shodov ključno upoštevanje človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Uprava milice republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije je že spomladi 1988 izdelala opomnik o ravnanju milice ob protestih delavcev in krajanov ter ga 20. maja 1988 s spremnim dopisom republiškega sekretarja za notranje zadeve poslala vsem organizacijskim enotam sekretariata. Zamišljen je bil »kot podlaga za enotno, usklajeno in organizirano ukrepanje organov za notranje zadeve«.