Šlo je za precej visoko krojen spodnji del kopalk, od pasu navzgor pa sta segali samo dve tanki naramnici in nič drugega, tako da je bilo oprsje povsem razgaljeno. Ko so se na plažah pojavila prva dekleta v toplessu, oblasti sprva niso vedele, kako ukrepati, kmalu pa so tožilci v nekaterih državah našli zakonske člene, dasiravno ponekod zelo stare, v skladu s katerimi so bili policisti dekleta v toplessih dolžni aretirati in privesti na policijo, od koder korak do sodišča ni bil več daleč. Podpornikom nove mode na sodiščih sklicevanje na to, da pri tej modi ne gre pravzaprav za nič novega, ni pomagalo. V zagovor te modne novosti so med drugim navajali, da so bile v mnogih evropskih družbah med renesanso in 19. stoletjem razgaljene prsi sprejemljive. Zlasti v visoki družbi. Začelo naj bi se menda v 15. stoletju, ko so bile razkošne ženske obleke krojene tako, da so deloma ali povsem razkrivale prsi, kar je do 16. stoletja zajelo skoraj vse sloje, od kraljic do običajnih meščank. Za velik moralni prekršek je takrat veljalo kazanje golih nog. Kultura skrivanja ženskih prsnih bradavic se je vrnila v viktorijanski dobi. Kljub negativnim odzivom modnih kritikov in cerkvenih krogov so v ZDA leta 1964 prodali 3000 kopalk Gernreichovega dizajna. Danes vemo, da se topless ni ohranil in je bil bolj kratkotrajna modna muha. Se je pa v osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja vse več predstavnic nežnejšega spola na javnih plažah in ob bazenih zdravilišč predajalo soncu zgoraj brez. Danes skorajda nič več, kajti pametni telefoni z zmogljivimi kamerami v povezavi z družbenimi omrežji lahko preveč posegajo v intimo posameznega človeka.
Topless pri nas – pod Šmarno goro
Revolucija v modi. Modna revolucija kopalnih oblek! Poletje 1964 mejnik kopalnih oblek?! (…)
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da so se prve kopalke v topless modelu pojavile tudi pri nas. Za sedaj sicer še skrivoma, na desnem obrežju Save nekje med Tacnom in Črnučami. Naša reporterja sta se še isti dan odpravila s teleobjektivi na trnovo pot skozi grmovje in močvare desnega savskega brega. Njuna pot je bila le delno kronana z uspehom. Onkraj stranskega savskega rokava sta sicer bežno ujela v svoj teleobjektiv kopalko v toplessu, ki pa je naslednji hip že izginila v grmovju. (…)
TT, 7. julija 1964
Ali še ni dovolj?
Mislili smo, da je nedostojnost pri ženskem oblačilu dosegla skrajnost. Kako smo se motili! Vsako poletje prinaša moda kaj novega. Letos razkazujejo nekatere ženske svoje hrbte do pasu in hodijo po cesti tako lahkomiselno, kot da bi bila ta obleka najbolj navadna stvar na svetu. Na plaži se bikiniju nič več ne čudimo, saj je število tistih, ki so se odločile za tako kopalno obleko, nenavadno visoko: »Sedaj je nemogoče, da bi znašli še kaj, s čimer bi bila ženska še manj oblečena!« – smo si dejali. A nismo delali računov s tistimi, ki ustvarjajo modo in imajo v tem oziru – da bi bila ženska čim manj oblečena – bogato domišljijo, ki se zlasti razvije ob nastopu poletja. In tako so ti gospodje – ali kako naj jih že imenujemo – prišli do drzne zamisli, da je mnogo bolje, če je ženska kopalna obleka sestavljena iz enega dela. Oh, nikar ne mislite, da iz takega dela, ki bi pokril vso žensko goloto! Ne! Potem takem bi se spet vrnili k navadni kopalni obleki in to ne bi bila več modna novost. Treba je napraviti tako kopalno obleko, ki je sestavljena samo iz spodnjega dela. (…)
Katoliški glas (Gorica – Trst), 30. julija 1964
Huda kazen za razgaljenje
Koketni nasmeh je hitro izginil z lepega lica Toni Lee Shelley, ko je stopicala po sodni dvorani. Po razpravi je ameriška toplessarka št. 1 dejala: »Ko sem videla, da sedijo v porotniški klopi samo štirje moški pa osem žensk, sem vedela, kako bo.«
Tri točke obtožnice proti lepo raščenemu dekletu iz Chicaga, ki je v mini bikiniju tvegalo pohod na plažo Michiganskega jezera, se glasijo: 1. nespodobna kopalna obleka, 2. nedostojno razgaljenje in 3. razuzdano vedenje.
Chicaški porotniki so se strinjali v ugotovitvi, da je razgaljenje prsi zločin, in da bi zastrašili morebitne posnemovalke, strogim ženskim društvom pa ugodili, so drzno dekle kaznovali z vso strogostjo zakona. 19-letna Toni je bila obsojena na šest mesecev ječe, zraven pa še na približno 400.000 dinarjev denarne kazni. (…)
TT, 4. avgusta 1964
Moška liga proti toplessu
Če bo topless postal moda, bo neki poljski novinar organiziral med moškimi dobrega okusa »ligo antitopless«. Tako je najavil komentator Z. Siedlecki v Trybuna Ludu. Poudaril pa je, da moda nima nobene zveze z ideologijo in še dodal:
»Afriški narodi se bojujejo za modo, ki bi pokrila prsi. To se dogaja prav tam, kjer so bile v kolonialnih časih domačinke na pol gole, belke pa so si skrbno pokrivale prsi. Zdaj pa v Londonu, Los Angelesu ali Sydneyu pomeni dokaz neodvisnosti pred javnim mnenjem, če ženska obleče topless. Na obeh koncih sveta se bojujejo v imenu svobode in napredka, toda v diametralno nasprotnih smereh.«
TT, 4. avgusta 1964
Topless ne pojenja
Dekleta z novimi kopalnimi oblekami se kljub zgražanju, posmehu in »firbcem« vedno znova pojavljajo. Takih kopalk so polne predvsem zasebne plaže na znanih svetovnih rivierah, ne manjka pa jih tudi na javnih plažah. Policija se v večini držav ne zmeni kaj prida za novo modo, zato pa so tem bolj na preži fotografi. Na vsak način hočejo zagotoviti, da zgodovina ne bi ostala brez dokaznega gradiva o »nesramežljivi dobi 20. stoletja«. – Vzdolž Krke, Kolpe in Save na našem področju doslej »mini-bikink« ali kopalk z modo »samo spodaj« še niso zasledili …
Dolenjski list, 6. avgusta 1964
Še o toplessu
Topless ne pomeni nič več nekaj novega, razburljivega. Dvaindvajsetletna Christiane Boisicault iz Cannesa se je skoraj eno uro sprehajala v toplessu po rimskih ulicah. Na sebi je imela samo kratke hlačke z dvema tankima naramnicama. Res pa je, da nima veliko oblin. Morda so jo zamenjali za mladega fanta in ji niso posvečali pozornosti. Končno pa jo je le opazil policaj in jo peljal na prvo policijsko postajo. Christiane se je izgovarjala, da je bolj suha in je videti kot moški v kopalkah. Kljub temu se je morala obleči.
TT, 29. septembra 1964
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si