Auguste je kot znanstvenik in predavatelj deloval na univerzah v Baslu in Bruslju, nekaj časa pa tudi v ZDA. Sodeloval je tudi s pet let starejšim fizikom Albertom Einsteinom pri njegovem razvijanju teorije relativnosti. Svetovno znan je postal s svojimi podvigi s področja osvajanja dveh povsem nasprotni si smeri – višin in globin. Zelo so ga zanimali učinki kozmičnega žarčenja, zaradi česar se je odločil opraviti meritve na najbolj mogoč praktičen način, v stratosferi. Ker v začetku tridesetih let preteklega stoletja na svetu še ni obstajalo plovilo, ki bi človeka lahko poneslo tako visoko, ga je dal po svojih načrtih izdelati sam. To je bil poseben zelo visok balon, napolnjen s helijem, s posebej za ta podvig izdelano nepredušno zaprto kabino za dve osebi, v kateri so bili tudi potrebni merilni instrumenti. Stratosfero na višini 15.781 metrov je dosegel 27. maja 1931. V naslednjih letih mu je uspelo še nekaj znanstvenih poletov v te izjemne višine, s čimer je tlakoval pot poznejšim vesoljskim poletom, zatem pa so ga začele zanimati globine. Med bivanjem v Trstu je skonstruiral batiskaf, imenovan Trst, s katerim si je nekaj časa lastil rekordno doseženo morsko globino. Ker je v njegovo delo pri razvijanju podmorskega plovila za doseganje največjih globin posegel izbruh 2. svetovne vojne, je delo nadaljeval po njej. Ko je začutil pritisk let, je k projektu pritegnil še enega iz družine Piccardov, svojega sina Jacquesa. Temu je pozneje z batiskafom uspelo doseči dno največje globine Tihega oceana pri Marianskih otokih. Med ljudi, ki so jim uspeli rekordni dosežki, se je vpisal tudi Augustov vnuk Bertrand Piccard. Leta 1999 je kot prvi z balonom obletel zemeljsko oblo brez vmesnega pristanka.
O Piccardu nobenega sledu
Augsbarg, 28. maja. Včeraj je profesor Piccard startal k svojemu poletu v stratosfero. Start je izredno uspel in je smeli učenjak s svojim spremljevalcem inž. Kypfferjem dosegel višino, v kakršni doslej še ni bilo človeško bitje. (…)
Prof. Piccard je s svojim balonom dosegel zaželjeno višino, toda iz neznanega vzroka ni mogel pristati in se še danes ne ve za njegovo usodo. (…)
Ker sta sedaj že 33 ur v zraku, je skoro gotovo, da sta že davno izgubila zavest. Včeraj popoldne so z balona še opazovali signale s klici na pomoč, pozneje pa ni bilo z balona nikakega znaka več. (…)
Vsa poizvedovanja pa so bila doslej brezuspešna. Domnevajo celo, da je balon ponoči zašel v viharje, ki so ga najbrže treščili na kak ledenik v Alpah.
Slovenski narod, 28. maja 1931
Picard pristal živ in zdrav
Innsbruck, 28 maja tg. Profesor Picard se je končno vendarle srečno rešil. Včeraj ob 10 zvečer sta z ing. Kipferjem srečno pristala na ledeniku Oetztalskih Alpah, nedaleč od Pirchove planinske koče. Včeraj zvečer se je splošno mislilo, da je balon, katerega so nazadnje opazili nad Bolzanom, izgubljen. (…)
Danes dopoldne pa so dospele od oddaljene orožniške postaje prve vesti, da so opazili na ledeniku velik balon. Tedaj se še ni vedelo, ali sta letalca, zaprta v aluminijevi gondoli še živa ali ne. Z največjo hitrico so organizirali več reševalnih ekspedicij z orožniki in pogumnimi planinci, ki so se takoj podali na pot. Ekspedicije pa so bile že prepozne, ker so že na pol pota srečale oba letalca, profesorja Picarda in ing. Kipferja, ko sta se z vsemi svojimi instrumenti že vračala v dolino. Pripovedovala sta, da sta srečno in lahko pristala na ledeniku včeraj zvečer in da sta ponoči ostala v gondoli. (…)
Oba sta se zelo čudila, ko so jima pripovedovali, da je svet smatral, da sta se ponesrečila ali pa da sta celo mrtva. (…)
Slovenec, 29. maja 1931
Piccard se zopet oglaša
Prof. Piccard, zaposlen zdaj v aeronavtičnem oddelku minnesotske univerze, je izjavil, da pripravlja nov polet v stratosfero, toda ne z balonom, temveč s posebnim letalom. Tudi cilj njegovega novega poleta ne bo tak, kakor je bil cilj dosedanjih Piccardovih poletov v stratosfero. Zdaj gre Piccardu v prvi vrsti za tehniko letalstva. Upa namreč, da se mu bo v posebnem letalu posrečilo preleteti pot od Minneapolisa do New Yorka v pičlih dveh urah.
Piccardova žena, ki ima menda edina pilotski izpit za letanje z baloni in ki se zanima za vse moževo delo, se hoče njegovega poleta udeležiti kot pilotka in zato se uči pilotirati. (…) O pripravah svojega moža za polet v stratosfero pripoveduje, da dela Piccard na konstrukciji hermetično zaprtega letala, ki bi moglo v višjih plasteh stratosfere leteti trikrat hitreje, kakor letalo v normalnih zračnih plasteh. Problem je v tem, da se mora tako letalo zelo hitro dvigati, da pride čimprej v zračne plasti, kjer je zračni pritisk neznaten in da lahko visoko v stratosferi hitro leta. Razvoj gre v to smer in vsi strokovnjaki se strinjajo v mnenju, da je bodočnost letalstva na dolgih progah letanje v stratosferi.
Slovenski narod, 11. januarja 1937
Piccard – simbol podvigov
V svoji vili na periferiji Lausanne je umrl sloviti znanstvenik in raziskovalec najprej stratosfere in kasneje morskih globin prof. Auguste Piccard. Zadela ga je kap v starosti 78 let. (…)
Okrog leta 1930 se je odločil za napad na stratosfero, čeprav se je skupno z bratom Jeanom začel ukvarjati s to mislijo že leta 1913. (…)
Ti njegovi poleti so omogočili pomembna odkritja na področju kozmičnih žarkov in drugih pojavov v stratosferi, ki so dejansko odprli pot in nove perspektive v osvajanju vesolja.
Ko je mislil, da je svoje poslanstvo v vesolju opravil, se je Piccard začel ukvarjati z mislijo, da bi se spustil v še nedosežene morske globine. (…)
Svoj prvi poskus je Piccard izvedel oktobra 1948 v Gvinejskem zalivu. Njegovo napravo je potem odkupila francoska mornarica in z njo nadaljevala poskuse. Toda Piccard se s svojim poskusom ni zadovoljil. Prišel je v Italijo in v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Trstu dal po načrtih ing. Loserja zgraditi nov batiskaf »Trst«. S svojo novo in modernizirano potapljaško napravo se je Piccard s svojim sinom Jeanom prvič spustil v morske globine v Neapeljskem zalivu pri Ponzi in dosegel za tisti čas rekordno globino 3167 m. (…)
TT, 27. marca 1962
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si