Te interpretacije ne odražajo stališč stroke, s katero mag. Doupona že dolga leta nima stika, saj so strokovno neutemeljene in marsikje tudi napačno interpretirane, predvsem pa prispevajo k izkrivljenemu razumevanju enega ključnih izzivov slovenskega izobraževanja ter ustvarjajo napačno sliko o resnosti položaja na področju bralne pismenosti v Sloveniji.

Niso vse (evropske) države poslabšale rezultatov bralne pismenosti

Zavajajoča je utemeljitev mag. Marjete Doupona, da naj bi vse evropske države med pandemijo covida-19 doživele upad znanja in nazadovanje otrok.

Namreč, ni res, da so vse evropske države v zadnjem ciklu raziskave PIRLS doživele padec pri bralni pismenosti. Med sodelujočimi državami oziroma izobraževalnimi sistemi, ki so sodelovali v ciklih 2016 in 2021, Belgija (francoski del), Češka, Anglija, Francija in Slovaška niso beležile upada, temveč je njihov povprečni bralni dosežek ostal na približno enaki ravni. Če upoštevamo še evropske države z zapoznelim testiranjem (ki so bralno pismenost učencev preverjale po poletnih počitnicah, torej na začetku 5. razreda), sta Severna Irska in Litva prav tako ohranili dosežek glede na leto 2016, Irska pa ga je celo izboljšala. Zakaj je sploh pomembno izpostaviti države z zapoznelim testiranjem? Zato, ker številne raziskave (čeprav v Sloveniji teh nimamo) kažejo, da se dosežki oziroma znanje učencev v času počitnic poslabšajo, zlasti pri določenih skupinah učencev. Slovenija je v ciklu raziskave PIRLS 2021 doživela enega največjih padcev pri bralni pismenosti, kar kaže na resno stanje in razlog za zaskrbljenost.

Slovenija je v ciklu raziskave PIRLS 2021 doživela enega največjih padcev pri bralni pismenosti, kar kaže na resno stanje in razlog za zaskrbljenost.

Kar zadeva raziskavo PISA, drži, da se je povprečni dosežek držav OECD pri bralni pismenosti v letu 2022 pomembno znižal v primerjavi z letom 2018, vendar se, podobno kot v Sloveniji, znižuje že od leta 2015, podatki za Slovenijo pa tudi nedvoumno kažejo, da je bil padec v povprečnem bralnem dosežku v Sloveniji precej večji kot v povprečju držav OECD.

Napačno razumevanje merjenja branja v zadnjem ciklu PIRLS

Iz prispevka je razvidno tudi, da mag. Marjeta Doupona napačno razume merjenja branja v zadnjem ciklu raziskave PIRLS. V zadnjem ciklu (t. j. 2021) raziskave je bila prav zaradi prehoda z branja s papirja na branje na računalniku opravljena tako imenovana bridge študija, da bi ta učinek lahko ustrezno upoštevali (tudi na mednarodni ravni) pri lestvici dosežkov iz bralne pismenosti. Rezultati za Slovenijo (ki so bili v celoti vključeni tudi v skupno lestvico) so pokazali, da povprečnega padca bralnih dosežkov ne moremo pripisati testiranju na računalniku. Ker to ni bil namen raziskave PIRLS 2021, sicer nimamo ustreznih podatkov, da bi lahko kar koli rekli o razlikah pri posameznih učencih, ki so preizkus opravljali na papirju ali računalniku. Na podlagi empiričnih podatkov pa vemo, da na ravni populacije obeh ciklov razlik zgolj zaradi spremembe načina testiranja ni.

Bralna pismenost v raziskavi PISA ni dolgoročno stabilna

Navedba mag. Marjete Doupona, da je bralna pismenost v Sloveniji dolgoročno stabilna, je napačna. Rezultati raziskave PISA jasno kažejo, da povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji na področju bralne pismenosti značilno pada že od leta 2015, Slovenija pa se uvršča med države z dolgoročnejšim negativnim trendom na tem področju. Na to je Pedagoški inštitut opozoril že leta 2018, ko je bil povprečni dosežek iz branja sicer še nad povprečjem držav OECD. Zaradi omenjenega padec v bralnih dosežkih, zabeležen v letu 2022, nikakor ne more biti pripisan zgolj posledicam pandemije covida-19, kot »samostojna raziskovalka« v prispevku vseskozi omenja, temveč gre najverjetneje za širše in dolgotrajnejše razloge.

Napačna interpretacija padca dosežka zaradi zmanjšanja vpisa v gimnazije

Popolnoma neutemeljena je tudi trditev mag. Marjete Doupona, da je za padec bralnih dosežkov v raziskavi PISA odgovorno domnevno zmanjšanje vpisa v gimnazije. Rezultati raziskave PISA kažejo, da se je med letoma 2015 in 2022 dosežek iz bralne pismenosti pomembno znižal tako pri gimnazijcih kot pri dijakih in dijakinjah, ki obiskujejo strokovne in poklicne srednješolske programe. Poleg tega je vzorčenje v raziskavi PISA načrtovano tako, da reprezentativno odseva stanje bralne pismenosti celotne populacije 15-letnikov, ne glede na izobraževalni program.

Primerjanje PIRLS in PISA

Rezultatov raziskav PIRLS 2016 in PISA 2022 ni mogoče neposredno primerjati na način, kot jih v samem članku primerja mag. Marjeta Doupona (populacija PIRLS kasneje nastopi kot del populacije v PISA, saj gre za dve neodvisni populaciji). Različne starostne skupine, kurikularna narava PIRLS v primerjavi s širšim poudarkom PISA na uporabnem znanju (pravzaprav kompetencah) in njihovi različni cilji preverjanja bralne pismenosti ne omogočajo neposredne primerjave. Poleg tega uporabljata raziskavi različno metodologijo in lestvice, zato se dosežkov ne da neposredno primerjati. Smiselno je spremljati trende znotraj vsake raziskave posebej, ne pa rezultate postavljati enega ob drugega, še posebej ne na tak način.

Res je, da rezultati včasih pokažejo tudi na šibkosti našega šolskega sistema, vendar to ne obvezuje stroke ali politike, da bi le čakala na nove rezultate in upala, da bodo pač naslednjič boljši.

Pomembnost kontekstov in poznavanja dizajna raziskav pri interpretaciji

Na Pedagoškem inštitutu se strinjamo, da je pri interpretaciji rezultatov raziskav pomembno upoštevati širši kontekst. To tudi dosledno počnemo – dosežke učencev/dijakov povezujemo ne le z njihovim znanjem, temveč tudi s stališči, ki jih izražajo, ter z individualnimi (družinskimi), šolskimi in drugimi značilnostmi. Pri predstavitvi in razlagi rezultatov vedno upoštevamo tudi dizajn in vzorčenje v teh raziskavah, česar pa v interpretacijah mag. Marjete Doupona ni zaslediti.

Nujno takojšnje ukrepanje

Stališče Pedagoškega inštituta je, da rezultati mednarodnih raziskav PIRLS in PISA kažejo, da obstaja resen razlog za skrb. Bralna pismenost je namreč temelj vseh drugih pismenosti. Če dosežki na tem področju (pri učencih 4. razreda ali pri 15-letnikih) močno upadejo – bodisi v enem ciklu bodisi skozi daljše obdobje – je to alarmantno in zahteva takojšnje ukrepanje. Rezultati vsekakor ne dopuščajo, da bi le čakali na naslednje cikle raziskav, ne da bi vmes ukrepali.

Obenem poudarjamo, da so nepreverjene insinuacije mag. Marjete Doupona, kot so bile predstavljene v članku, škodljive – tako za razumevanje in interpretacijo rezultatov kot tudi za obe raziskavi ter za Pedagoški inštitut, ki s tovrstnimi raziskavami zagotavlja neodvisno evalvacijo delov šolskega sistema. Res je, da rezultati včasih pokažejo tudi na šibkosti našega šolskega sistema, vendar to ne obvezuje stroke ali politike, da bi le čakala na nove rezultate in upala, da bodo pač naslednjič boljši. Še več, problem bralne pismenosti ne zadeva le omenjenih dveh populacij (PIRLS, PISA), temveč ga potrjujejo tudi zadnji rezultati raziskave PIAAC, ki so pri besedilnih spretnostih odraslih razkrili številne alarmantne ugotovitve.

Dr. IGOR Ž. ŽAGAR, direktor PI

Dr. EVA M. KLEMENČIČ,
nacionalna koordinatorica raziskave PIRLS

Dr. KLAUDIJA ŠTERMAN IVANČIČ,
nacionalna koordinatorica raziskave PISA

Priporočamo