Tistega leta, ko se je trušč bobnov vojne na mejah Ukrajine po neuspešnih pogovorih Bidnove administracije z Vladimirjem Putinom o ohranjanju obstoječe evropske varnostne arhitekture spremenil v bombne eksplozije na vsem ukrajinskem ozemlju, je Nobelov odbor najprestižnejšo nagrado za mir poleg Centra za državljanske svoboščine podelil še ruski civilnodružbeni organizaciji Memorial in zaprtemu beloruskemu borcu za človekove pravice Alešu Bjaljackemu. Nagrajene so bile organizacije in posamezniki, ki so se s svojim zavzemanjem za demokracijo v sosednjih državah na različne načine upirali Putinovemu avtoritarizmu: s kritiko lastnih oblasti so gradili demokratične procese, zoperstavljali so se kršitvam človekovih pravic in bili glasniki sprememb. Od vseh Nobelovih mirovnih lavreatov tistega leta lahko le še Matvijčukova svobodno opravlja svoje delo. Ruska organizacija Memorial je bila tik po ruski invaziji na Ukrajino marca 2022 razglašena za nezakonito in je bila prisilno razpuščena. Beloruski aktivist Bjaljacki pa je za zapahi vse od junija 2021, kjer kot eden od priprtih opozicijskih voditeljev, ki so nasprotovali proruskemu režimu Aleksandra Lukašenka, preživlja kazen zaradi domnevne utaje davkov.
Center za državljanske svoboščine ni dobil Nobelove nagrade za mir zgolj zaradi svojega dokumentiranja kršitev človekovih pravic na vzhodu države, temveč tudi zaradi dolgoletnega dela organizacije v prid demokracije, ki je vedno postavljala v ospredje temeljne človekove pravice in nasprotovala zlorabi moči oblastnikov. Vojno v Ukrajini so spremljali že vse od leta 2014, ko je prišlo do nezakonite ruske pripojitve Krimskega polotoka in so boji potekali tudi v Donecku in Lugansku. Tam je center zbiral dokaze o nezakonitem zapiranju ukrajinskih državljanov in drugih kršitvah človekovih pravic. Po začetku invazije februarja 2022 so se osredotočili na zbiranje podatkov o kršitvah človekovih pravic, ki so jih zagrešile ruske okupacijske sile.
Matvijčukova je centru zapisana že vse od njegove ustanovitve pred osemnajstimi leti, ko je v njem začela delati po koncu študija prava v Kijevu. Z reformnimi predlogi razvoja demokracije v Ukrajini je center sodeloval v političnem procesu tudi po majdanski revoluciji, ko je Ukrajina z zavrnitvijo Viktorja Janukoviča stopila na proevropsko pot in postala še globlji trn v Putinovi peti. Takrat je Matvijčukova skupaj s sodelavci ponudila pravno pomoč aretiranim protestnikom. Po začetku vojne je bil eden pomembnejših projektov centra tudi predlog, da se ustanovi poseben tribunal za rusko politično vodstvo zaradi zločina agresije. Pred meseci so njena prizadevanja obrodila sadove. Pod pokroviteljstvom Sveta Evrope je bil takšen tribunal ustanovljen maja, a pravnih postopkov proti ruskemu vodstvu še ni začel.
Ko se jo povpraša, kaj ji prinaša upanje, vedno znova odgovori, da so to navadni ljudje. Njihova mobilizacija lahko namreč hitreje spremeni svetovno zgodovino kot intervencije Združenih narodov, še ocenjuje.
