Kakšno Slovenijo si želim

Kakšno socialno državo si želim? Tako, ki bo zagotavljala, da nihče v tem času obilja nekaterih ne bo lačen, da ne bo nikogar zeblo, da ljudje ne bodo trpeli zaradi nedostopnosti osnovnih oblik pomoči, tako, da staršev ne bo sram, ker otrokom ne morejo kupiti knjig ali plačati malice, in tako, da starejši ne bodo trpeli v neznosnih pogojih, ker si ne morejo kupiti socialne storitve. Socialna država pa mora biti tudi taka, da ne bo dovoljevala zlorab davkoplačevalskega denarja, okoriščanja in lenobe.

Kakšno zdravstvo si želim? Tako, v katerem se bodo dobro izobraženi in opremljeni zdravstveni delavci zavzeto in prijazno posvetili mojim težavam, me poslušali in spoštovali kot celostno bitje. Kjer bo zdravnik vreden zaupanja in bo storil vse, kar je v njegovi moči, da hitro in trajno ozdravim, in bo odpravljal in preprečeval vzroke mojih težav v sodelovanju z vsem osebjem, ki naj prispeva, da bom s čim manj postajami dosegel stanje bio-psiho-socialnega zdravja.

Kakšno šolstvo si želim? Izobraževalni sistem, ki mi bo od prvih let do konca življenja pomagal razvijati moje kompetence za delo, osebno rast in sodelovanje v delovnem kolektivu pa tudi širše. Šolstvo, ki bo prepoznalo moje individualne potenciale, jih plemenitilo in nadgradilo z uporabnimi in smiselnimi znanji, ki mi bodo omogočila, da bom učinkovit in zaželen sodelavec. Tak sistem izobraževanja me bo pripravil na postopen vstop v aktivno delo, me stalno podpiral pri strokovnem razvoju in mi tudi ob postopnem zmanjševanju delovne aktivnosti omogočal, da bom svoje izkušnje prenašal na mlajše sodelavce ter tudi v pozni starosti ohranjal delovno aktivnost.

Kakšno policijo si želim? Rad bi, da za mojo varnost, varnost moje družine, vseh državljanov, ob spoštovanju sosedov in tujcev, skrbijo usposobljeni in dobro opremljeni policisti na različnih področjih. Taki policisti si zaslužijo spoštovanje predvsem zato, ker spoštujejo mene, mojo zasebnost in življenjske navade, hkrati pa pri vseh svojih aktivnostih premišljeno in odločno delujejo v preprečevanju dejanskih ali potencialnih nevarnosti in svojega položaja ne zlorabljajo za druge interese in svoje moči ne uveljavljajo, če ni za to razloga v zagotavljanju varnosti.

Kakšno sodstvo si želim? Želim si, da nam sodijo neoporečni, pošteni in spoštovani sodniki, ki presojajo o zakonitosti in etičnosti naših dejanj in njihovih posledicah. Želim si, da bi bili pred zakonom vsi enaki, cesar in berač, da bi imeli sodniki oporo v jasni in enostavni zakonodaji, temelječi na etiki, v okviru katere bodo odgovorno in strokovno presojali o naših dejanjih in jih pri tem ne bodo onemogočale zapletene in dolge procedure.

Kakšno politiko si želim? Želim izbirati svoje predstavnike med uglednimi posamezniki, ki so v gospodarstvu, javnih sistemih, kulturi ali na katerem drugem področju dokazali, da so vizionarji, sposobni vodje in strokovnjaki, ki želijo svoje znanje in izkušnje nadgraditi tudi s sooblikovanjem državne politike. Želim si politikov, ki bodo razumeli, da je uspešnost države in državljanov njihova nagrada, ki bodo ponosno stopili pred svoje volilce in v mednarodno areno. Želim si politikov, ki bodo v spoštljivem, odločnem in argumentiranem dialogu tekmovali za podporo svojim predlogom in v skladu s svojimi javno znanimi prepričanji odločali etično in strokovno.

Kakšno gospodarstvo si želim? Seveda uspešno, konkurenčno, ki bo odprto za vedno nove pridne in inovativne sodelavce na vseh stopnjah zahtevnosti dela. Želim si, da ga vodijo uspešni in odgovorni podjetniki, ki so spoštovani zaradi svojega uspeha pa tudi zato, ker odgovorno delijo uspeh s svojimi sodelavci in okoljem, v katerem delujejo.

So te in številne druge želje, ki bi jih lahko v nedogled našteval za posamezna področja, le želje ali tudi realno dosegljive? Trdno sem prepričan, da so, da smo Slovenci s svojo pridnostjo in majhno državo le korak do stanja, ki se na prvi pogled zdi nedosegljivo. Kaj nam je torej storiti in zakaj tega še nismo storili? Dozoreti mora spoznanje, da moramo vsi aktivno soodločati o ključnih vprašanjih in vodenju države. Ne smemo pogledati stran, ko se pred našimi očimi goljufa, krade in dogaja korupcija. Ne smemo nasedati neumnim delitvam na pole in barve in stalnemu podžiganju razdora, ki koristi le peščici.

Najprej moramo začeti gledati na državo kot na vsako drugo organizacijo, ki mora biti učinkovito in strokovno vodena, racionalno organizirana in stalno nadzirana. Najprej potrebujemo strokoven in odgovoren menedžment, ta pa mora biti izbran osebno, na podlagi dokazanih izkušenj in znanj.

Mlinski kamen našega razvoja je pretirana regulacija in birokratizacija vseh por naše družbe, ki je leglo korupcije, upočasnjuje vse procese, draži državo ter onemogoča jasno odgovornost posameznikov in organizacij. Odločno moramo poenostaviti zakonodajo in pri tem procesu zavestno preusmeriti pozornost od določanja postopkov na jasno opredelitev merljivih ciljev. Dopustiti moramo različne poti za dosego ciljev posameznikov, organizacij in sistemov ob upoštevanju zakonitosti, etičnosti in strokovnosti delovanja.

Sistem izobraževanja pa tudi raziskovanja moramo tesno povezati s potrebami delodajalcev tako iz nevladnega, javnega kot gospodarskega sektorja. Delodajalci vseh področij naj predvidijo svoje potrebe po zaposlovanju tako v obsegu kot po kompetencah bodočih delavcev, te potrebe pa naj bodo osnova in omejitev za načrtovanje izobraževalnih programov na vseh stopnjah. Nujna je prenova celotnega izobraževalnega sistema, pri kateri je treba vse vsebine izobraževanja posredno ali neposredno upravičiti s potrebnimi kompetencami bodočih sodelavcev, državljanov in nenazadnje staršev.

Tako v socialnem kot zdravstvenem sistemu moramo načrtno preusmeriti pozornost od kurative na preventivo. Sistematično preprečevanje socialne ogroženosti in potrebe po pomoči ter aktivno ohranjanje zdravja bodo zelo hitro dali učinke tako v kvaliteti življenja državljanov kot razbremenitvi javnih blagajn. Vsi delavci v zdravstvenem in socialnem varstvu morajo biti v bistveno večji meri odvisni od zadovoljstva uporabnikov s strokovnostjo, ažurnostjo, učinkovitostjo in prijaznostjo storitve, ki jo nudijo. Vsi javni sistemi naj tudi ostanejo odprti za zasebno iniciativo, vendar morajo z dostopom do javnih sredstev in sistemov brezpogojno sprejeti transparentnost delovanja, enake pogoje in jasno razmejitev virov in zaposlenih med javnim in zasebnim sistemom.

Tudi za učinkovito in neodvisno delovanje sodne veje oblasti je nujen popoln umik strankarskih interesov iz vpliva na izbiro sodnikov, ki morajo biti izbrani javno, osebno, na podlagi uspešnosti dela, strokovnosti in zaupanja. Njihovo ime mora biti tako osebno kot strokovno neomadeževano, delovanje neodvisno, sprejeti pa morajo tudi javnost svojega delovanja. Deležni pa morajo biti nagrade in zaščite, ki jim omogoča neodvisno odločanje.

Gospodarstvo mora ustvarjati dobiček, veliko dobička, tako v obliki presežka prihodkov nad odhodki kot v obliki pričakovanega prihodnjega dobička, ki se odraža v vrednosti podjetja na trgu. Pri ustvarjanju dobička mora država gospodarstvo podpirati z jasno nacionalno razvojno in gospodarsko strategijo, s kvalitetnim kompetenčnim izobraževalnim sistemom in raziskovalno dejavnostjo. S premišljenimi in racionalnimi javnimi sistemi država ustvarja ugodne pogoje za rast gospodarske pobude in večanje dodane vrednosti, katere del se preko davkov vrača v razvoj javnih sistemov, drugi del pa v nadaljnji razvoj gospodarstva. Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za poslovanje in s tem večanjem dobička je bolj učinkovito dosežen interes države kot z lastništvom gospodarskih subjektov, ki so pogosto celo breme javnih financ. Tudi bančni sektor kot del gospodarske dejavnosti se mora podrediti enakim pogojem. V zameno za vzpodbudno gospodarsko okolje pa je država upravičena brezpogojno zahtevati spoštovanje poslovnih pravil, pravic delavcev, plačilne discipline in plačevanja davščin ter visoko vrednost podjetij v njeni (so)lastnini.

Nujno je tudi sprejeti življenjski cikel vsakega gospodarskega subjekta, odmiranje preživetih sistemov nadomestiti s podporo razvoju novih, v procesih globalizacije iskati tržne niše, v katerih je lahko majhna država uspešna, ter se odločno soočiti s priložnostmi novih tehnologij, poslovnih in trženjskih modelov ter dolgožive družbe.

Vsi ti cilji so dosegljivi, naša mala država skriva vse vire, ki jih potrebujemo. Med nami so vrhunski strokovnjaki, uspešni poslovneži, modri politiki, etični in odločni sodniki, srčni pedagogi, socialni delavci, vrhunski zdravniki in številni drugi, ki so, poleg fantastičnih naravnih danosti naše domovine, garancija za tako Slovenijo, za kakršno smo glasovali ob osamosvojitvi. Glavni vir pa smo mi vsi, ki moramo vzpodbuditi in podpreti prave odločitve, dejanja in ljudi, zato vas pozivam, da dvignemo glave, pospravimo nesnago in aktivno odločamo o prihodnosti, ki si jo želimo.