Pa pojdimo po vrsti.

Izpusti ne presegajo dovoljenih vrednosti - mar res?

Izpusti zraka iz ventilacijskih jaškov PV so ogromni - do 27 tisoč kubičnih metrov na minuto ali do 14 milijard kubičnih metrov na leto, po podatkih iz poročil tujih recenzentov POYRY in IMC Montan, pri čemer slednji doda: "Visoke hitrosti prezračevanja povečajo obremenitve s prahom na deloviščih."

S tem zrakom sprosti PV v ozračje letno 700 tisoč ton toplogrednih plinov - ekvivalent CO

2

, kar vključuje tudi približno 5600 ton metana po podatkih IMC Consult ali 10.000 ton po podatkih iz poročila TEŠ in PV Dodatek k poročilu o vplivih na okolje, oktober 2009. Podatki PV o izpustih 6332 ton metana na leto so istega velikostnega reda, torej ne gre za moje zavajanje. O izpustih NOx iz premogovnika nisem pisal, so pa podatki PV o 60 ton NOx na leto za pol manjši od podatkov iz Dodatka k poročilu (stran 39 do 41), ki podaja emisijo NOx iz jaška Pesje in Škale 112 ton na leto. PV navaja emisijo prahu 27 ton na leto. Mojim podatkom (povzetim iz Dodatka k poročilu) o izpustih težkih kovin PV ne oporeka (svinec 35 ton/leto, krom 35 ton/leto, kadmij 3,5 ton/leto, mangan 17,5 ton/leto), pač pa zaključi, da so vse emisije v okviru mejnih vrednosti, predpisanih v Uredbi o emisijah snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja (UL RS št. 31/07 in 70/08). Ta uredba v 21. členu določa emisije prahu največ 20 mg/m

3

, kar na letni ravni za PV pomeni omejitev letnih izpustov na samo 280 tisoč kilogramov, ne pa 27 ton, kot jih izpuščajo sedaj. Podobno velja za izpuste NOx. V 23. členu uredbe je največja dopustna emisija 1,8 kg/h, emisije iz PV pa znašajo 12,7 kilogramov na uro. Po uredbi v 22. členu je dopustna emisija za svinec 2,5 grama na uro, PV pa ima emisije svinca po njihovih podatkih več kot tisočkrat večje. Sprašujem se, kako spoštujejo pravilnik in kdo jih kontrolira.

Premiki terena zaradi odkopavanja premoga so kontrolirani - mar res?

Dr. Medved piše, da so moje interpretacije še posebej nestrokovne. Res nimam doktorata iz posedanja Šaleške doline kot on, sem pa prebral kar nekaj študij, diplom in tudi njegov doktorat iz leta 1994. Nikjer nisem omenil, da je posedanje linearno, saj je jasno, da se bo posedanje asimptotsko približevalo novemu ravnotežnemu stanju še desetletja, če ne stoletja. Ponavljam svojo trditev: "S planiranim nadaljnjim izkopom 130 milijonov ton lignita se bodo izpodkopali še drugi varovalni stebri in še povečali prazni prostori pod zemljo. Tako lahko pričakujemo poleg izrednega povečanja in poglobitve jezer tudi nadaljnjo škodo v okoliških mestih, naseljih, industriji in infrastrukturi. Modeliranje posedkov, ki ga izvaja Premogovnik Velenje, upošteva bolj ali manj idealno homogeno hribino nad plastmi premoga. Dejansko stanje v naravi pa je zelo zapleteno z neštetimi menjajočimi se plastmi gline, peska, mulja, vode in trših kamnin pod različnimi koti na obrobju Šaleške doline. Zato posedki in pomiki praviloma negativno presenečajo." Dodal bi še, da njihovo modeliranje ne upošteva vseh prelomnic in morebitnih učinkov potresov, vseh nivojev podzemnih voda in robnih pogojev na robovih kotline, ki lahko zrcalijo učinke posedanja. Podatki o posedanju in pomikanju naselja Pesje od oktobra 2000 do novembra 2003 so dostopni v magistrskem delu Matjaža Koželja iz leta 2007 Teorija in praksa izmere premikov v površinski ugreznini, nastali zaradi rudarjenja. V tem času so bili horizontalni pomiki točk na Pesju v smeri jezera do 70 mm, vertikalni pa do 61 mm. V diplomskem delu Lidije Krajnc Vpliv rudarjenja na okolje na območju Šaleške doline iz leta 2006 pa najdemo podatke o celotnem posedanju na območju Pesja. Struga reke Pake se je znižala od 250 mm pa do 1100 mm, državna železniška proga pa do 250 mm. Horizontalni pomiki reke Pake so bili do 600 mm. Vertikalni premiki gredo deloma tudi preko glavne ceste Velenje-Šoštanj. Vse to kljub temu, da rob odkopnega polja z industrijskimi objekti premogovnika in tudi Pesje varujejo z varnostnimi stebri pod kotom 40 stopinj. Ob posedanju so stanovanjske hiše v Pesju leta 2004 razvrstili glede razpok na stavbah v več razredov: štiri hiše so imele razpoke od 1 do 2 mm, 18 hiš razpoke, večje od 1 mm, in 44 hiš razpoke, manjše od 1 mm. Varovanje lokacije TEŠ z varnostnimi stebri je še močnejše, pod kotom 31 stopinj. Kljub temu pa naj bi bil relativni pogrezek med dvema meritvama od 5 do 10 mm. Objekti TEŠ naj bi bili zgrajeni tako, da bi prenesli kritični nagib 4 mm na meter. Kdo na državnem nivoju neodvisno meri posedke in premike Šaleške doline kot posledico rudarjenja? Državna železnica, DARS, Geodetska uprava RS? Tudi topografske karte v samostojni Sloveniji še niso bile obnovljene. Kje so uradni podatki o premikih terena objavljeni?

Uvoz premoga bo potreben in TEŠ ga načrtuje

To je razvidno iz drugega energetskega soglasja za TEŠ6 , kjer predvidevajo kurjenje velenjskega premoga z dodatkom 10 odstotkov uvoženega. Recenzija POYRY navaja na strani 48: "Če predpostavimo življenjsko dobo bloka 6 do leta 2054 in če upoštevamo planirane datume, ko bodo bloke 1 do 5 vzeli iz obratovanja, se lahko izračuna kumulativno potreben premog v višini 134 milijonov ton. (…) Primerjava z indiciranimi rezervami kaže dobavo premoga brez problemov do leta 2028. Do predvidenega konca obratovanja TEŠ6 v letu 2054 lahko nastopi pomanjkanje premoga okoli 10 milijonov ton zaradi izrabe rezerv v velenjskem lignitnem polju pred letom 2054." (...) "Tak deficit rezerv bi lahko pokrili z delno ekspanzijo rudniške koncesije proti šoštanjskemu polju, ki vsebuje 59 milijonov ton izmerjenih rezerv. Druga alternativa je mešanje lignita iz Premogovnika Velenje z uvoženim črnim premogom." Še bolj jasni so na strani 84, kjer ponovijo, da bo leta 2048 lahko zmanjkalo 10 milijonov ton: "To se lahko pokrije z odkopavanjem rezerv v šoštanjskem polju, ki zna biti bolj težavno za izkoriščanje, ali s primešavanjem velenjskega premoga z uvoženim črnim premogom, kar je itak planirano." Poročilo IMC Montan pa navaja druge številke za potreben izkop premoga, samo 123 milijonov ton, s tem da pove, da bodo od leta 2021 do 2041 prepolovili izkop s 4 na 2 milijona ton, na tem nivoju bo ostal do 2054. Zakaj samo 2 milijona ton, se vprašam, če pa TEŠ6 potrebuje 3 milijone ton lignita na leto. "Odkopali bodo tudi glavne varovalne stebre, čim bo šel rudnik globlje. Dostop do severnih področij bo izveden ob zahodni meji izkopa." Prevedeno v bolj razumljiv jezik - ob meji mesta Šoštanj.

Torej, "strašenja" Šoštanja in strašenja z uvažanjem premoga si nisem izmislil jaz, temveč recenzije POYRY in IMC Montan, ki so bile podlaga za odločitve o kreditih EBRD in EIB.

Kurjenje na površini je prepovedano iz previdnosti

Tudi tega si nisem izmislil. Fotografijo z opozorilno tablo PV pred Družmirskim jezerom sem res sam posnel, na njej pa tudi piše "Ne uporabljaj odprtega ognja" in "Prepovedana uporaba plovil na motorni pogon". Metan v majhnih količinah namreč stalno izhaja iz rudniških jezer, zemlje, vrtin in vodnjakov.

V poročilu IMC Consult je na strani 17 zapisano: "Drugo tveganje predstavljajo nenadni izbruhi zdrobljenega premoga, prahu in plina (metana in CO

2

). Zaradi te kompleksnosti je to tveganje težje obvladovati kot vdor vode. Za lignit s tako nizko stopnjo naogljičenja se sprosti znatna količina metana iz premoga. (…) Mehurčki na jezerih potrjujejo, da poteka kontinuirano sproščanje plina na površino."

Da je metan prisoten v vodnjakih in pod površjem, potrjuje tudi članek dr. Tjaše Kanduč in dr. Jožeta Pezdiča iz leta 2005 o Izvoru in razširjenju premogovnih plinov iz velenjskega bazena, Slovenija. V njem je zapisano: "Po migraciji metana skozi odprte razpoke v premogovi plasti in desorpciji plinske faze iz strukture lignita zaradi posedanja premogove plasti, povzročene z rudarjenjem, difundira metan skozi mikroporozno strukturo lignita in se nabere v peskih, glinah in laporju in vodnjakih in strešnih plasteh velenjskega bazena. (…) Metan migrira hitreje kot CO

2

in se nabere v podpovršju, v plasteh velenjskega bazena, nasičenih z vodo, kot prosta plinska faza, medtem ko ostane CO

2

raztopljen v vodi."

Za zaključek naj ponovim misel pokojnega savdskega ministra za energijo: "Kamena doba ni prenehala, ker bi zmanjkalo kamenja." Ali smo dovolj zreli, da uporabimo enako misel za naš lignit?

Končujem z upanjem, da bodo lahko bralci sami presodili, kdo več kot očitno zavaja javnost.

mag. Miroslav Gregorič, dipl. ing. stroj., Ljubljana