Tudi kleni Gorenjci se afnajo z angleščino. Ob nočnem teku na deset kilometrov so Blejci organizirali še otroški tek na 400 in 800 metrov z imenom, verjeli ali ne, "Ice Power". Kakšno zvezo ima "ledena" ali pa "sladoledna moč" (ice power) z otroškim tekom sredi visokega poletja, je najbrž tudi vprašanje za psihoanalitika. Vsaj novinarka, ki o "ledeni moči" poroča, bi neumnost lahko zamolčala. V Kranjski Gori gorskokolesarski poligon prodajajo enkrat kot "fun bike park", drugič kot "MTB park" (MTB, angl. kratica za "mountain bike").

Tudi Primorci ne zaostajajo. Turistična agencija s Primorske ponuja "all inclusive storitve", "canyoning", "hydrospeed" in modno tržno domislico z imenom "teambuilding program". Pa prav Primorci, ki so nekoč domoljubno zavračali italijanščino! Za prve tri imamo uveljavljene slovenske ustreznice, za "teambuilding program" pa pri najboljši volji ne vem, kaj pomeni. Naredil sem preizkus in v samopostrežni trgovini spraševal kupce, kaj pomeni "team building". Ostal sem brez odgovora. Očitno Slovenci tega izraza ne razumejo. Sprašujem, kako je nekaj lahko tržno zanimivo, če večina Janezov ne razume, za kaj gre.

Že od pamtiveka pa vemo, da vse skupinske športne dejavnosti oblikujejo "teame" in smisel za skupinsko pripadnost. Športno društvo Sokol, ki se razglaša za naslednika znane športne in domoljubne organizacije iz časa pred prvo svetovno vojno in po njej, se je tudi jezikovno povampirilo. Leta 1866 je Sokol izdal knjigo Nauk o telovadbi, v kateri je bilo vse telovadsko izrazje v slovenščini. Zdaj Sokol ponuja program "energy island", eno od društev savno z "whirlpoolom", revija Sokol pa je sploh primer razprodaje slovenskega izrazja. Tudi nekateri posamezniki se delajo svetovljane. Predsednik kajakaške zveze Slovenije se na televiziji hvali, da Slovenci sodimo v "top ten reprezentanc" na svetu. Vsaj na slovenski nacionalni televiziji bi lahko nastopal v slovenščini. Zagotovo mu krona ne bi padla z glave, če bi povedal, da Slovenci štejemo med prvih deset reprezentanc na svetu.

Seveda je pa res, da se športniki nimajo po čem zgledovati. Uradni jezik Kongresa športa, ki ga je organizirala ljubljanska Fakulteta za šport, je bil angleščina. Temu "svetovnemu nazoru" ustreza tudi izdajanje revije "Science of Gimnastics Journal" v angleščini in le s slovenskimi povzetki. Za športoslovce je torej slovenščina že drugi jezik. Kaže, da tudi za filozofe. Filozofski vestnik št. 2/2003 je natisnjen v angleškem jeziku. Ker ga izdaja Filozofski inštitut ZRC SAZU, se vsiljuje misel, da celo Slovenska akademija znanosti in umetnosti razprodaja slovenščino. Zdi se, da so angleške revije slovenskih inštitutov in fakultet bolj namenjene zbiranju mednarodnih točk za ponovne izvolitve visokošolskih učiteljev v ustrezne nazive kot za širjenje stroke in znanosti med slovenske strokovnjake. Da ob takšnem "svetovnem nazoru" postopno odmira domače strokovno besedje, je skoraj samoumevno.

Najbrž je res, da se je jezikovni anglomaniji težko upreti, če kakajo po slovenščini celo tisti, od katerih bi to najmanj pričakovali. Zato tudi ni nenavadno, če na mednarodnem festivalu s slovenskim imenom Mladi levi v ljubljanski Stari elektrarni Slovenka Renata Salecl predava v angleškem jeziku. Naslov predavanja "Become yourself - only a better one" (postani to, kar si, vendar boljši). Renata Salecl, become yourself - only a better one!

In zato se ne gre čuditi, če vlada Republike Slovenije, na primer, v elektronski pošti v domačem poslovanju odgovarja v angleščini: "Return Receipt, Your Document: informacija was received by N. Dj.", čeprav je v 11. členu ustave zapisano, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Pa pravijo, da imamo pravno državo! Če država lahko, zakaj televizija ne bi smela. Torej ni nič narobe, če je Miša Molk nekaj let Slovencem vbijala v glavo izraz "televoting". Tako tudi ne preseneča, da profesor slovenščine Mario Galunič v nedeljo zvečer, ko pred ekranom sedi pol Slovenije, govori "angleško" (Maribor open). "Sodoben" je seveda tudi Sašo Hribar, ki Zahoviča sprašuje o "dirty businessu". Da Dnevnikova priloga za mlade Antena "vzgaja" svoje bralce z naslovi rubrik, kot so "beach master", "teen intervju" "Beach&Nite Challenge" in podobno, pa je tako in tako že skoraj pravilo.

Toda tudi ob jezikovni nespodobnosti vidnih televizijcev in slovenskih javnih občil bi bilo mogoče odmahniti z roko, če ne bi poznali zbranih dramskih besedil slovenskega pisatelja "Blumen aus Krain", gledališke igre slovenskih avtorjev "Get Famous or Die Trying", drame slovenskega pisca "Anywhere out of this World", pesmi slovenskega pesnika "Kinder surprise" in igralca Nicka Upperja, ki je za tržne potrebe zatajil svoje slovensko ime. Kaže, da se tudi mojstri slovenske besede jezikovno prostituirajo in ponižno klanjanjo angleščini. Če to počnejo kulturniki, SAZU, nacionalna televizija in slovenske fakultete, kako naj zamerimo obrtnikom, snobom, mladini in "lahkotnim" dopisnikom tretje vrste. Kaže, da se bo treba sprijazniti s tem, da neizogibno postajamo angleška jezikovna kolonija. Nekateri kulturni antropologi menijo, da na dolgi rok z umiranjem jezika umirajo narodi in države. Mogoče se pa motijo…

Silvo Kristan