V prvih mesecih njegove vladavine še ni bilo povsem jasno, na katero stran politične razdelitve sveta se bo Castro nagnil. Ko pa se je odločil za krepitev stikov s Sovjetsko zvezo, je v Washingtonu zazvonil alarm. Ker so precej številni Kubanci, privrženci prejšnjega režima diktatorja Batiste, po revoluciji prebegnili v ZDA, so v tej mogočni državi naredili načrt, da bi prebežnike vojaško izurili in jih poslali nazaj na Kubo prevzet oblast, zmotno računajoč, da bodo imeli med kubanskim ljudstvom veliko privržencev. Izkrcanje teh kontrarevolucionarnih sil, skupno je šlo za kakih 1400 mož, je bilo aprila 1961 v Prašičjem zalivu. Ker je bila akcija slabo načrtovana, je doživela pravi polom, ZDA pa mednarodno sramoto. Posledično se je Castro s Sovjetsko zvezo povezal tudi vojaško in ji na Kubi dovolil postaviti raketne sisteme zadosti dolgega dosega, da bi rakete lahko ZDA dosegle tudi z jedrskimi bojnimi glavami. Ko je ta raketna oporišča jeseni 1962 odkrilo neko ameriško izvidniško letalo, je v ZDA zazvonil največji preplah od konca druge svetovne vojne in svet se je zaradi porušenega medsebojnega zaupanja med velesilama nenadoma znašel pred grožnjo uničujoče atomske vojne. K sreči sta predsednika obeh največjih vojaških sil sveta, John Kennedy in Nikita Hruščov, deloma tudi s posredovanjem OZN, premogla zadosti pameti in politične modrosti, da do najhujšega vendarle ni prišlo.
Združene države bodo ustavile vsak dovoz ofenzivnega orožja na Kubo!
Predsednik Kennedy je včeraj v govoru preko radia in televizije razkril ameriški javnosti in svetu, da je Sovjetska zveza zgradila na Kubi oporišča za rakete na srednje daljave, ki so sposobne ponesti atomske bombe v dober del ZDA, Mehike in Srednje Amerike. Grade nova oporišča, na katerih bodo postavili rakete z dometom preko 2000 milj. Predsednik ZDA je naročil vojni mornarici, naj ustavi in preišče vsako na Kubo namenjeno ladjo. Če vozi ofenzivno orožje, jo naj usmeri proč od Kube, v slučaju odpora pa jo potopi. (…)
Ameriška domovina (Cleveland), 23. oktobra 1962
U Tantova pomirjevalna akcija
WASHINGTON, 26. oktobra. Reuter poroča, da je predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva sporočil, da sta danes dva ameriška rušilca ustavila in preiskala libanonsko tovorno ladjo »Marcula«, ki je vozila sovjetski tovor iz Rige na Kubo. Incidentov ni bilo. Predstavnik ZDA v OZN Adlai Stevenson je nenadoma odpotoval iz New Yorka v Washington, kjer se bo sestal s predsednikom ZDA Kennedyjem. Stevenson naj bi se danes sestal tudi z začasnim generalnim sekretarjem OZN U Tantom. Predsednik Kennedy je odpovedal svoj uradni obisk v Braziliji. AP poroča, da so voditelji obeh ameriških strank jasno napovedali, da »sprejemajo možnost popolne vojaške akcije«. (…)
Delo, 27. oktobra 1962
Predlog za istočasen umik orožja s Kube in iz Turčije ter obveznost o spoštovanju suverenosti obeh držav
MOSKVA, 27. – Moskovski radio je danes ob 15. uri oddajal besedilo poslanice, ki jo je Hruščov poslal preteklo noč Kennedyju. Hruščov predlaga, naj se ZDA in SZ sporazumejo o istočasnem umiku sovjetskega orožja s Kube in enakega ameriškega orožja iz Turčije.
Hruščov pravi, da razume Kennedyjevo zaskrbljenost za varnost ZDA, dodaja pa: »Vendar pa smo tudi mi obkoljeni z vojaškimi oporišči in vaši izstrelki so razmeščeni v Turčiji in Italiji in so naperjeni proti nam. Raketna oporišča v Turčiji so dobesedno na naših mejah.«
V svoji poslanici pravi Hruščov, da je Kennedy storil »razumno potezo«, ko je ukazal svojim ladjam, ki sodelujejo pri blokadi Kube, naj se izognejo incidentom s sovjetskimi ladjami. Dodaja, da je to izvedel po sporočilu Kennedyja U Tantu in da je zadovoljen s tem. (…)
»Pripravljeni smo umakniti s Kube orožje, ki ga vi označujete za ofenzivno, s pogojem, da vi umaknete podobna vojaška sredstva iz Turčije,« dodaja Hruščov. (…)
Primorski dnevnik, 28. oktobra 1962
Hruščev je pristal na odstranitev ofenzivnega orožja s Castrove Kube
Kubanska kriza je včeraj, potem ko je dosegla višek z objavo vpoklica ameriških letalskih rezerv, doživela nenaden preobrat. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je sporočil predsedniku ZDA, da je ukazal ustaviti graditev raketnih oporišč na Kubi in odstranitev raket z otoka nazaj v Sovjetijo. Predsednik Kennedy je označil odločitev Hruščeva za »državniško«, pa pustil vojnemu brodovju, da dalje vzdržuje karanteno, in oboroženim silam, da nadaljujejo priprave za morebitni oborožen nastop.
V soboto se je kubanska kriza zaostrila, ko je bilo objavljeno, da je nad Kubo pogrešano ameriško izvidniško letalo, po vsem sodeč U-2 strategičnega letalstva. Obrambno tajništvo je objavilo, da je poklicalo v aktivno službo preko 14.000 letalskih rezervistov, ki da se morajo javiti na svoja mesta že v nedeljo do devetih zjutraj. Bilo je jasno, da ameriški nastop proti Kubi ne more biti več daleč. Včeraj dopoldne je nepričakovano radio Moskva objavil pismo predsednika sovjetske vlade Hruščeva predsedniku ZDA Kennedyju, v katerem izjavlja Rus, da je dal ukaz za ustavitev gradnje raketnih oporišč na Kubi in za odstranitev raket in atomskega orožja s Kube v Sovjetsko zvezo. Pristal je na to, da se vse to vrši pod nadzorstvom Združenih narodov. (…)
Ameriška domovina, 29. oktobra 1962
Številne čestitke obema državnikoma
LONDON, 29. – Angleški filozof Bertrand Russel je poslal Hruščovu brzojavko s čestitkami. »Nikoli nisem poznal državnika, ki bi ravnal tako velikodušno in pokazal tako veliko dejanje, kakor ste ga pokazali v zvezi s Kubo. Lahko trdim, da vsak pošten in iskren človek pozdravlja vaš pogum.«
Predsednik sirske vlade Azem pravi v svoji brzojavki Hruščovu: »Vaše pogumno in plemenito stališče je rešilo človeštvo gotovega uničenja. Nudili ste sijajen dokaz hladnokrvnosti pri rešitvi krize, ki je ogrožala svetovno varnost.« (…)
Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da je zelo razumna izjava Kennedyja, da je pripravljen diskutirati o celotnem svetovnem položaju. Spaak je nato pohvalil Hruščova, ki je izrekel enako pripravljenost. (…)
Primorski dnevnik, 30. oktobra 1962
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
