Vsaj meni se zdi, da so v Svobodi in SD vsaj malo z zadovoljstvom prepustili igranje z reformo mladcem iz Levice, ker so se jim stvari zdele preveč komplicirane za njihovo znanje in voljo do razmišljanja, davkoplačevalska javnost pa se je odločila, da je še premlada za pokojnino, ali pa da zna tako in tako edini v državi izračunati pokojnino le sedanji večni direktor ZPIZ-a. Minister za delo Luka Mesec je v tem stilu jasno povedal, da so v reformi izbrali najboljši scenarij, ki obsega vse vedenje in znanje o pokojninah, in da je zato vsako nadaljnje razpravljanje o predloženi pokojninski reformi zgolj demagogija. Tistim, ki dvomijo, pa je treba oprostiti, saj ne vedo, kaj delajo. Še posebej, ker naj bi bile najnižje pokojnine višje. No, jaz v tem članku poskušam pokazati, da se moti in da obstajajo vprašanja, ki niso demagoška, avtorji reforme pa jih ali ne želijo razumeti ali pa jih niso sposobni razumeti. Zagotavljam, da se bo splačalo prebrati moj članek tudi ljudem iz vladajoče koalicije, če bo Delavska koalicija privedla do referenduma o tem zakonu.
Starostna meja za upokojitev ali delovna doba
Zdi se mi, da je razpravo o nedomišljenosti sedanje pokojninske reforme najbolje začeti pri razlikovanju med starostno mejo za upokojitev in delovno dobo, potrebno za upokojitev. Sedanja »rešitev« v celoti izhaja iz prepričanja, da je treba za bodoča leta in desetletja zagotoviti več sredstev za pokojnine. Gre za vzdržnost sedanjega sistema. Delež upokojenega prebivalstva se bo povečeval prav do mej, s katerimi lahko politiki – ob pomoči raznih »strokovnjakov« – strašijo ljudi (o tem sem na dolgo pisal v Objektivu, 30. avgusta 2024). Zato pa bo treba zagotoviti več sredstev za pokojnine. Od tod rešitev: dvignemo starostno mejo za upokojitev (s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let). Tako bodo ljudje dalj časa plačevali prispevke za pokojnine. Toda, zakaj pa ne bi podaljšali delovne dobe? V pokojninsko blagajno namreč plačujemo prispevke, dokler delamo in služimo plače. Če bi sedanjih 40 let delovne dobe, v kateri plačujemo prispevke, podaljšali za leto ali dve, bi pač leto ali dve dlje plačevali iz dohodkov še za pokojnine. Dolžina delovne dobe določa, koliko časa bo posameznik plačeval v pokojninsko blagajno v svoji življenjski dobi. Z današnjega vidika je namreč jasno, da sta edina koristna načina, da se poveča priliv denarja za pokojnine, podaljšanje delovne dobe in povečanje prispevnih stopenj za pokojnine. Slednje pustimo za nadaljevanje.
