Pridna sem. Res sem pridna. Počutim se kot staroegiptovski nosač žita, čemur pritrjuje moj razboleni hrbet, a pridna sem na povsem drugačen način. Pridna sem, kot je pridna čebela iz Medene pravljice Svetlane Makarovič, ki ves čas nabiranja medu govori, kako pridna je. Nič zato, če ne nabiram medu. Prav vse v nepregledni množici tovarišic, ki v nepreštevnih rojih pobrenčavamo nad zorečim in cvetočim slovenskim šolskim poljem, nabiramo najbolj dragoceno mano, kar jih je. Nabiramo kompetence. Toliko smo jih že nabrale, da nas že malo zanaša, a jih še kar trpamo v svoje koške. Z nami zum-zum-zoomajo tovariši čebeleži. Ni jih prav veliko in večina jih namesto v koške nabira v športne torbe. Nabirajo pa le. Tovorimo, tovorimo nabrane kompetence in jih nosimo v panj ter z njimi hranimo zarod. In trote, kajpak.
Troti ne nabirajo ničesar. Tudi trotinje ne. Leno se valjajo po panju in trdijo, da so bile njim kompetence dane že v voščene šesterokotne zibelke. Seveda so pri tehtanju naših kompetenc prav oni najbolj glasni. Še še še nabirajte, še nosite, nas priganjajo dan in noč. Nič v posteljo, nič spat, naš panj je vendar digitaliziran, še naša matica je digitalizirana, naš panj ne loči dneva od noči, zoomajo v naše tipalke, dajmo dajmo, roki priganjajo, nabiranje kompetenc je vendar le ena od faz projekta, zdaj vas čakajo poročila, ankete, razpredelnice. Klik klik zoom zoom klik klik. Klik.
Večina bralcev Objektiva ni niti čebel niti trotov niti čebeležev niti trotinj. Pojma nimate, ubožci, kako visoko se je povzpela šolmoštrska znanost, odkar ste gulili šolske klopi. Mislite, da ste načitani, ker znate uporabljati ali vsaj izgovoriti »visokotemperaturni superprevodnik«, »infinitezimalni račun«, »predpreteklik« ali »Le plus-que-parfait« ali celo »Plusquamperfekt mit Modalverb«? Bah, vse to je dandanes prazen ništrc, če ni ustrezno zapakirano. Torej na delo, vsak na svojem področju in še malo poleg. Vendar ne mislite, da si lahko privoščite prazno blebetanje režimu všečnih fraz. Tudi nekdaj ni šlo tako poceni. »Samoupravljanje s temelji marksizma ali S-T-M je treba ra-zu-me-ti,« je komentiral moj srednješolski profesor, ko mi je v prvem letniku zaključil trojko med same petice iz fizike, matematike, francoščine in njim podobnih obrobnih predmetov. Naj prevedem v moderni novorek: Punca draga, veliko žgancev boš morala pojesti, da boš pridobila STM-jevske kompetence. (Usoda STM je znana. Žgance sem investirala v matematiko in obline.)
No, pa se lotimo dela. Pri nadaljnjem branju je obvezna uporaba računalnika in/ali tablice in/ali pametnega telefona. Niti abak ne bo odveč. Škatlica aspirinov naj bo pri roki. Vodila, zaradi svoje spevnosti poimenovana z glasbenimi intervali, niso vsa dobesedni navedki. Bolj poučeno bralstvo naj mi odpusti posege v kompetenčne svete spise.
Prima. »Sveža učna okolja udejanjajo implementacijo formativnega spremljanja in podpirajo usvajanje novih kompetenc, ki se nadgrajujejo pri učenju s tehnologijo ter učenje v času in prostoru distribuirajo zunaj učilnice.«
Poskus prevoda: Napredek dijakov pri e-učenju se beleži s čustvenčki/emotikoni ali semaforjem. Tudi na gimnaziji, sploh tik pred maturo! Pri matematiki najbolj! Morebitno uporabo znakcev (pluskov, krogcev, minuskov) naj učitelj prikrije, taji in dokaze uniči, saj ga lahko doleti inšpektorski očitek nedopustnega in zastarelega delnega ocenjevanja. Če bo v učiteljevem ali šolarjevem poročilu ob še tako plitvem izzivu prikazan vesel-resen-žalosten obrazek ali zelena-rumena-rdeča barva na semaforju, je to jasno sporočilo, da je učitelj dojel srž formativnega spremljanja in jo uspešno prenesel na učence. Distribuiranja novih kompetenc zunaj učilnice še nisem povsem dojela. Domnevam, da gre za uporabo čustvenčkov v spletnih anketah o koronskih ukrepih vlade.
Sekunda. »Implementiranje individualizacije in personalizacije pedagoškega procesa omogoča enakopravnejše vključevanje vseh deležnikov v pedagoški proces.«
Ta je lahka: Ko učitelj nagovarja oddelek, naj čim pogosteje uporablja drugo osebo ednine. Tako kot zborovodja iz moje pretekle pevske kariere: »Alti, na tem mestu malo bolj forte. Ampak ne ti, Marta.«
Terca. »Ob procesu opolnomočenja učiteljev in ravnateljev so ključni efektivni šolski razvojni timi, fleksibilna organizacija, distribuirano menedžiranje in kreiranje holističnega podpornega okolja, vključno z infrastrukturo in profesionalnimi ter e-skupnostmi.«
To vodilo je nastalo precej pred epidemijo. Ko je izbruhnilo delo na daljavo, so se mnogi dijaki in učitelji poskrili v mišje luknje. Nekateri iz strahu, drugi iz lenobe. Imajo v Gluhem Dolu res tako slabo spletno povezavo, kot trdi Franček iz drugega a? Se je Miciki res samo od sebe zbrisalo celotno letno poročilo ali ga je zbrisal kak zločesti spletni škrat? Nihče ne ve in raziskovati nima smisla. Bomo pa na papir vrgli, no, vsaj tisto, kar je zapovedano digitalnega. Država je prišla do enakega zaključka, ko gre za digitalna potrdila o PCT. Racionalizacijo z digitalizacijo bomo izpeljali, naj stane, kolikor hoče.
Kvarta. »Aktivnosti pri pouku na daljavo razdelimo praviloma na tretjine: 1/3 ur z videokonferenčnim sistemom, 1/3 ur po pristopu obrnjenega učenja (flipped classroom) z video razlagami in/ali vnaprej pripravljenimi interaktivnimi aktivnostmi v učnem okolju s povratno informacijo (kvizi, naloge, forumi, lekcije, dnevnik…) ter 1/3 ur samostojnega dela ob pripravljenih gradivih.«
Prevod: Upoštevati je treba nasvet, ki so mi ga pred leti dali dijaki strokovne šole. Sicer se je nanašal na moje kontrolke, a ne bi o tem. Nasvet je namreč splošno uporaben. »Če/ko v navodilu česa ne razumeš, ustrezni del besedila prekrij in preberi le preostalo.« Ob upoštevanju tega nasveta in milih prošenj dijakov smo učitelji matematike prebrali iz zgornjih usmeritev: »Pouk na daljavo z videokonferenčnim sistemom.« Res pa je, da je bil z več žive razlage v kali zatrt podjetniški bum zoom-inštruktorjev. Sorči.
Kvinta. »Na podlagi analize stanja je treba načrtovati sistemske kompenzacijske ukrepe, ki bi prispevali k intenzivnejšemu zmanjševanju neenakosti, za katero predvidevajo, da se je v tem času še povečala.«
Prevod: Obeta se nov, vsaj petleten projekt, vezan na evropska sredstva. V luči evropsko načrtovane digitalizacije bo potekal digitalno. Projekt, ki bo sledil temu projektu, bo digitalno pokazal, da je bil prvi projekt izjemno skrbno izdelan in sredstva porabljena do zadnje nežke. Ker se bo neenakost kljub vloženima trudu in denarju povečala, bo nujno zagnati vseevropski digitalni projekt, ki bo to potrdil. Sicer gre za račun brez Kitajcev, a ni ga čez tukajšnje skrbno projektiranje, ki nam osmišlja dneve in lajša spanec.
Kot predana učiteljica zaključujem z domačo nalogo. Kar pogumno, dragi_e bralci_ke. Veščine preteklosti nadgradite na vsebinah prihodnosti. Zaupajte vase in v svoje sposobnosti.
Izziv za ogrevanje. Svojim bližnjim prevedite še toplo poved prof. dr. Simone Kustec, ministrice za izobraževanje, znanost in šport: »Prava kombinacija znanja, kompetenc in spretnosti je ključ do uspeha posameznika. Razumeti in živeti koncept vseživljenjskega učenja pa predpogoj za družbo prihodnosti.« Podajanje prevoda naj bo implementirano v učno uro in udejanjeno ter dokumentirano kot primer dobre rabe. Po izvedbi izpolnite ustrezni obrazec z ustrezne spletne strani. Pri iskanju uporabite svoje sveže pridobljene digitalne kompetence in upoštevajte omejitve avtorskega prava. Uporabljene kompetence in omejitve navedite v prilogi obrazca, ki ga boste priložili kratkemu poročilu, ki naj vsebuje 3000 do 7000 znakov s presledki, vključujoč – pravilno citirane! – vire, ki jih boste uporabili pri pripravi prevoda, ki ga boste predstavili deležnikom, ki jih – ustrezno anonimizirane! – navedite v ustrezni obliki v ustrezni rubriki.
Izziv kot se šika. Svojim bližnjim predstavite prevod uvodne povedi tega članka. Za trenutno nevešče iskanja po dokumentu in ker je ponavljanje mati modrosti, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) pa njen še nepriznan oče, naj ponovim: »Ključna je samoevalvacija digitalizacije v samorefleksiji mrežne dvosmerne komunikacije udejanjanja kompetenc za opolnomočenje deležnikov formativnega spremljanja v novih tokovih in na proaktivnih temeljih inovativne pedagogike.« Sami in s pomočjo IKT izdelajte stavčno in besedno analizo citirane povedi. Primerjajte izida. Za višjo oceno določite S-strukturo povedi (odgovor utemeljite). Za najvišjo oceno ugotovite, kateri deli povedi so metodološko ali terminološko sporni, in jih (z utemeljitvijo) nadomestite s primernejšimi. Samoocenite se z metodami samoevalvacije in formativnega spremljanja. V pripravi predstavitve in poročila upoštevajte kratka navodila iz prejšnje alineje.
Rok oddaje domače naloge je, uganili ste, 31. avgust 2021 do 24.00. Tega dne bodo, spet ste uganili, dovoljene sanje, dan zatem bo nov dan. Nov dan z novimi nagovori ministrice in ravnateljev slovenski šolajoči se skupnosti in njenim sodeležnikom. Zamudniki roka oddaje domače naloge boste morali, zdaj ste uganili že vsi, nagovor za nagovorom simultano prevajati vsak v svojem mehurčku, dokler ne padete dol ali dokler mehurček ne poči. Pa lepe počitnice.
Marta Zabret je profesorica matematike in specialistka matematičnega izobraževanja.
