Viri ogrožanja so zlasti razvoj novih tehnologij, predvsem razmah umetne inteligence in povečevanje kibernetskih napadov po svetu, ki so v bistvu novodobna oblika meddržavnih vojn, poleg njih pa varnost ogrožajo tudi terorizem, vojne v bližini, radikalizacija in ekstremizem ter množični poboji v šolah in drugih okoljih. Rast skrajnih ideologij, sovražnega govora in družbenih delitev lahko pripelje do resno povišane stopnje nasilja.
Z vključitvijo tujske problematike in s povečanim pritiskom migrantov na (zlasti) Evropsko unijo in glede na trenutno dogajanje v izraelsko-palestinski in rusko-ukrajinski vojni ter napadu Izraela na Iran pridemo do spoznanja, da dejansko ne živimo več v tako mirnem svetu, kot smo si predstavljali. Na stopnjo varnosti v zavesti državljanov vplivajo tudi strelski pohodi v Združenih državah Amerike, ki se vse bolj premikajo tudi v Evropo (Nemčija, Avstrija), celo na Balkan (primer v Srbiji). Zato je nujno, da se trenutnim razmeram prilagodi tudi naš sistem nacionalne varnosti. Občutek o poslabšanju varnostnih razmer vedno bolj dobivajo tudi državljani in državljanke, ki lahko ob morebitnem neukrepanju države »pravico vzamejo v svoje roke« na zakonsko nedopusten način, v vsakem primeru pa to negativno vpliva na njihov občutek in zavedanje o stanju varnosti v državi. K pomiritvi strahu ne prispeva niti javno pozivanje k oboroževanju državljanov nekaterih vidnejših osebnosti, zlasti politikov, ki z nevarnimi izjavami apelirajo na svoj politični bazen brez tehtnega premisleka o posledicah takega pozivanja. Klic k množičnemu oboroževanju slovenske vojske, kakor tudi klic k neorganiziranemu in nenadzorovanemu povečanju oboroževanja vsesplošne civilne družbe, ni pravi način za povečanje stopnje varnosti v Sloveniji in ima lahko prej negativne kot pozitivne posledice. Zato bi morali v tem času dati ustrezen poudarek tudi drugim akterjem nacionalnovarnostnega sistema (policiji, občinskemu redarstvu, zasebnemu varovanju, pomožnim policistom, vojnim veteranom 91 …), predvsem pa državljanskemu samovarovanju oziroma varnostnemu samoorganiziranju civilne družbe.
Množični poboji in posledice na našem območju
Množični poboji s streljanji na večjih javnih krajih, prireditvah ter predvsem v šolah in na univerzah v Združenih državah Amerike so postali del vsakdana, kakor koli to zveni morbidno. Do takih dogodkov smo zaradi njihovega porasta postali apatični. V prvi vrsti zato, ker so tako pogosti, da smo se na take vesti navadili, predvsem pa zato, ker si v svojem dojemanju teh dogodkov predstavljamo, da se to dogaja nekje daleč in da to ni naš problem. Pa to ne drži. Predvsem zaradi amerikanizacije in širjenja zahodnih vrednot prek družbenih omrežij, zlasti med mladostniki, je to še kako problematika, ki bi nas morala bolj zanimati. Dostopnost orožja v ZDA je za naše standarde res bizarna. Medtem ko naj bi v Sloveniji želela večina vlad dostopnost do orožja čim bolj omejiti, imajo v ZDA pravico do nošenja orožja zapisano v ustavi. Glede na ohlapno regulacijo dostopnosti do orožja ZDA logično prednjačijo tudi v številu množičnih pobojev s strelnim orožjem. Dogodki, kot so množični poboji v šolah, vsak dan pretresajo svet, še posebno zato, ker zadevajo otroke in njihovo osebno nedotakljivost in ker ne ustvarjajo varnega prostora v šolah in univerzah. Kot je bilo že omenjeno, lahko vsak s prevencijo veliko pripomore k osebni varnosti, vendar ko šole in univerze ne predstavljajo več varnega okolja za najranljivejšo populacijo – otroke, družba oziroma država pade na vseh frontah.
Preskok v dojemanju resnosti problema množičnih pobojev s strelnim orožjem in njihovega vpliva na nacionalno varnost je predstavljalo leto 2011 in z njim strelski napad na otoku Utøya na Norveškem, ki sicer velja za najbolj miroljubno državo po svetovnem indeksu miru. Norveški državljan je z dvema napadoma povzročil smrt najmanj 77 ljudi, predvsem najstnikov, ki so bili udeleženci tabora na otoku. Dejstvo, da se je take vrste kriminal prenesel na evropska tla, je močno pretreslo tudi državljanke in državljane Evrope in tudi Slovenije.
Dvanajst let kasneje smo bili priča novi hudi tragediji. Mladoletni državljan Republike Srbije, natančneje trinajst let star učenec, je z očetovo pištolo mesece načrtoval in organiziral množični strelski pohod v lastni osnovni šoli ter preudarno izbiral svoje žrtve. Pobil je osem učencev in varnostnika, še več pa jih je ranil. Dogodek je močno pretresel tudi Slovenijo, saj gre za dogajanje v državi, s katero si delimo zgodovino, podobno kulturo in zemljepisno bližino. Zelo alarmantno pa je, da so se po dogodku lokalni strokovnjaki s področja psihologije strinjali, da je bilo glede na razmah medvrstniškega nasilja in trenutnega stanja v družbi tako dejanje pričakovati. Poleg tega je bilo po dogodku med otroki drugod, zlasti po Balkanu, manj v Sloveniji, zaznati pozdravljanje tega napada, poveličevanje storilca v heroja in norčevanje iz dogodka. To je kazalnik, kam smo z vrednotami kot družba zabredli, kaže pa trend ogrožanja varnosti, ki ne prihaja le v Evropo, pač pa na Balkan in tudi neposredno k nam, predvsem iz ZDA. V Sloveniji na veliko srečo takih dejanj še ni bilo, kljub temu pa varnostno tveganje ni zanemarljivo.
Pred nekaj leti so slovenski kriminalisti s pomočjo kolegov iz ZDA že preprečili morebitno podobno tragedijo, ko so prestregli strelno orožje, ki ga je mladoletni posameznik iz Krope naročil iz tujine, ob preiskavi pa odkrili tudi natančno izdelan načrt poboja na njegovi srednji šoli z natančnim profiliranjem žrtev in s potekom izvršitve kaznivega dejanja.
Tudi v letošnjem letu nas je presenetila spletna grožnja posameznika, ki je na enem od spletnih portalov zagrozil, da se bo podoben dogodek (kot na Finskem) zgodil tudi na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Dogodek je obravnavala policija in po vsej državi je zavladala splošna panika ob pošiljanju otrok v šolo. Večina šol se je začasno »opremila« z varnostniki na vhodih in organizirala psihološkovzgojne delavnice za otroke.
Podobna varnostna tveganja tudi v Nemčiji
Posamezne dogodke, ki pomenijo varnostno tveganje za družbo, je zadnje čase opaziti v naši najožji okolici. Ob zaključku tega poletja se je več takih zgodilo v Nemčiji. V Nemčiji je mogoče zaznati povečanje števila napadov z nožem, zato se je na to regulatorno odzvala tudi tamkajšnja vlada. Avgusta je mlajši državljan Sirije v mestu Solingen z nožem ubil tri ljudi, še več pa jih je ranil. Dogodek je bil motiviran s terorističnimi vzgibi, saj je odgovornost za žalostni dogodek kasneje prevzela Islamska država. Napad z nožem se je pred tem v začetku poletja pripetil tudi v Nürnbergu, kjer je moški napadel tri policiste.
Približno mesec pred tem je bil zaradi napada z nožem ranjen član politične stranke, in sicer v mestu Mannheim, v istem mestu pa je ranam, ki jih je povzročil nož, podlegel policist (posledica izgredov na protiislamskem shodu). Zaradi trenda naraščanja tovrstnih tveganj se nemška vlada na dogodke odziva po svojih močeh. Tako se tam obeta zaostritev zakonodaje o orožju oziroma omejitev dostopa do njega, odvzem socialne pomoči nekaterim prosilcem za azil, pospešili in poenostavili pa naj bi se tudi postopki za izgon zavrnjenih prosilcev za azil. V luči tega se idealizira tudi lažjo uporabo sredstev za prepoznavo obraza. Kot odgovor na islamski ekstremizem in druge varnostne grožnje je tako v Nemčiji mogoče zaznati vzpon skrajne desnice, ki pri nekaterih politikih že vzbuja skrb.
Avstrija včeraj in danes
Tudi Avstrija pri varnostnih grožnjah ni izjema. Za primer lahko vzamemo nedavne dogodke z Dunaja, kjer so bili zaradi potencialnega terorističnega napada odpovedani trije veliki koncerti Taylor Swift, s čimer je nastala tudi ogromna finančna škoda. Osumljenec je bil sicer 19-letni avstrijski državljan, ki se je kot pripadnik Islamske države radikaliziral na spletu in je pripravljalna dejanja priznal. Kljub temu lahko dogodke strnemo s pevkinim odzivom na dogodek: »Hvaležna sem, da žalujemo za koncerti in ne življenji.« Nedavni strelski napad (10. junija) na srednji šoli v avstrijskem Gradcu, ki je terjal enajst smrtnih žrtev, še vedno močno odmeva tudi v naši državi. Dejanje naj bi izvršil 21-letni nekdanji dijak. Policija se je na dogajanje hitro odzvala, vse v šoli tudi evakuirala in stavbo preiskala.
Na našem šolskem ministrstvu in policiji zatrjujejo, da so slovenske šole razmeroma dobro pripravljene na izredne dogodke nasilja, šolniki pa opozarjajo, da se kljub temu nikoli ne ve, kaj se dogaja v glavah otrok. Tudi v medijih prikazana akcija slovenskih policistov je pokazala, da so policisti skupaj z vodstvi šole dobro pripravljeni, vendar ko se dogodek že zgodi in ko se praviloma že prešteva mrtve in ranjene. Kaj vse je bilo v tej smeri storjenega preventivno v smislu preprečevanja in pravočasnega odkrivanja teh dejanj, pa je za zdaj javnosti neznano.
Če povzamemo, do varnostno vprašljivih dogodkov prihaja povsod po svetu in vedno bolj se približujejo tudi slovenskemu ozemlju oziroma se jih odkriva že pri nas. Bližje ko so dogodki, ki napadajo človekovo varnost, bolj burno in čustveno se nanje odzovemo in postanemo nanje pozorni, tudi ob nasilju Romov, nazadnje v Ribnici na Dolenjskem.
Ozaveščanje o nasilju
Nacionalnovarnostni sistem Republike Slovenije torej obsega več ravni, ni pa odvisen le od pravne regulacije vladajočih, temveč tudi od razmer v svetu in naši neposredni bližini ter od splošnega dojemanja ovrednotenja stopnje varnosti v družbi. Zelo pomemben segment krepitve varnosti so prevencija in samovarovalni ukrepi posameznikov, ki skupaj z vključevanjem v državljansko samovarovanje tvorijo del nacionalnovarnostne politike in varnostnega sistema v Sloveniji. Razmere v svetu, ki indicirajo stopnjo varnosti in miru, niso dobre. Vse, kar se dogaja na svetovni ravni in v mednarodnem okolju, postopoma prihaja tudi v Slovenijo. Viri ogrožanja varnosti so različni, vendar se države praviloma preveč osredotočajo zgolj na obrambno odpornost vojske in njeno oboroževanje, tako kot se zdaj dogaja pri nas, ko se dodatna sredstva namenjajo le slovenski vojski, za obravnavo preprečevanja omenjenih kaznivih ravnanj in specifičnih nalog policije in drugih subjektov zagotavljanja varnosti pa zmanjka sredstev. Ob tem pa se premalo vlaga v preventivo in prevencijo na ravni državljanov, ki bi jo lahko še bolj okrepili z ozaveščanjem družbe, s krepitvijo sodelovanja s skupinami in z organizacijami, ki se ukvarjajo z državljanskim samovarovanjem ali bi bile pripravljene pri tem sodelovati.
Izobraževanje otrok je prav tako pomemben segment, ki pušča veliko prostora za izboljšave na področju preprečevanja medvrstniškega nasilja in morebitnih groženj z množičnimi poboji v šolskih okoliših in samomorov. Za zdaj ta raven še ni dobro usklajena, zato razmere v svetu in naši neposredni bližini dejansko predstavljajo varnostno tveganje poslabšanja nacionalne varnosti v Sloveniji. V tem segmentu ohranjanja varnosti bi se lahko okrepili preventivni ukrepi v šolah, z izboljšano varnostno infrastrukturo, psihosocialno podporo mladim, ozaveščanjem o nasilju in sodelovanje med šolami, socialnimi institucijami in varnostnimi organi, kljub temu da se vse to do določene mere že izvaja. Mladostniško duševno zdravje in ozaveščanje o nasilju je zagotovo pomemben korak k izboljšanju varnostnih razmer v šolah. Posameznikovo zavedanje o varnem domačem okolju sta najpomembnejša dobrina in parameter kakovosti življenja v določeni družbi, zato bi v to področje morali vložiti več truda in ga predrugačiti.
Državljansko samovarovanje je prostovoljni način varovanja posameznikov znotraj njihovih skupnosti z namenom, da se zavarujejo pred škodljivimi dejavniki iz okolja, ne glede na težo kaznivega dejanja. Njen glavni namen je spodbujati kohezivnost med samimi izvajalci in osebami, nad katerimi se izvaja samovarovanje, saj je le tako mogoče doseči želeno stopnjo varnosti. Takšno kohezivnost bi morali doseči tudi pri zagotavljanju varnosti v šolah, kjer bi bilo smiselno, ob izvedbi ustreznih raziskav, nakazati predloge za zagotavljanje večje varnosti v šolah in zadolžiti posameznike z ustreznim znanjem, kot »ambasadorje varnosti v šolah«, kar je bilo šolskemu ministrstvu v Sloveniji pred časom že predlagano.
Dr. TOMAŽ ČAS je izredni profesor za varnostni sistem.
NIKA MAJCEN je diplomirana pravnica.
